V Nemčiji je bilo število primerov rasističnega nasilja večje kar za 33 odstotkov, v Veliki Britaniji pa se je celo podvojilo, večje število rasističnih dejanj pa so zabeležili tudi v Španiji, Franciji, Italiji, na Švedskem in Finskem, med drugim razkriva tretje letno poročilo omenjenega centra, ki ima sicer sedež na Dunaju. Poročilo o razmerah v vseh članicah unije sicer ne poroča, ker nekatere izmed njih, med drugim Belgija, Danska, Grčija, Irska in Portugalska, motivov za kriminalna dejanja sploh ne beležijo.
Prav tako poročilo ugotavlja velike razlike glede števila rasističnih dejanj med uradnimi podatki policije ter podatki medvladnih organizacij: italijanske nevladne organizacije so v obdobju od leta 1995 do 2000 zabeležile 259 umorov z rasističnim motivom, policija pa niti enega. Tudi rasističnih napadov italijanska policija zabeleži desetkrat manj, nemška petkrat in španska štirikrat manj kot nevladne organizacije.
Center tudi ugotavlja, da se je v letu 2000 močno povečalo število rasističnih dejanj, v ozadju katerih so neonacistične skupine. Število se je posebej povečalo na Finskem in Švedskem, v Nemčiji in Španiji; v prvih dveh državah so dejanja postala tudi izrazito nasilna. V Španiji se število neonacističnih organizacij povečuje, prav tako raste število rasističnih dejanj na internetu. V Nemčiji se je število spletnih strani z rasistično vsebino več kot podvojilo, okrepila pa se je tudi ekstremistična glasbena scena.
V porastu je skladno s poročilom tudi diskriminacija iz rasističnih, etničnih, kulturnih in verskih razlogov. Najpogostejše se jo beleži na trgu dela in zaposlovanju. Brezposelnost je med manjšinami in priseljenci bistveno višja, dohodki pa slabši. Center ugotavlja, da so v najslabšem položaju ciganska populacija in nezakoniti priseljenci, ki živijo v nečloveških razmerah in so zelo pogosto žrtve rasističnih dejanj. Vedno pogosteje so žrtve takih napadov priseljenci iz Severne Afrike, BiH, Albanije, pa tudi muslimani in Židje.
