43-letnega Egipčana Abdela Kaleka Ahmeda naj bi ugrabili davi pred bencinsko črpalko v Kirkuku, kjer je bil zaposlen. Ugrabitelji so se pripeljali z dvema avtomobiloma, med njimi pa naj bi nekateri nosili uniforme iraške vojske.
Kurdska stranka Domoljubna unija Kurdistana je medtem sporočila, da so bili v sredo popoldne v Kirkuku in njegovi okolici ugrabljeni štirje Kurdi. Tri naj bi neznanci ugrabili v četrti Kirkuka al Sinaj, enega pa v bližini vasi Al Atčana 30 kilometrov južno od mesta.
Oboroženi roparji pa so napadli eno izmed bank v mestu Ramadi zahodno od Bagdada in iz nje odnesli plen v vrednoti 13,5 milijonov ameriških dolarjev. Predstavnik policije je povedal, da so roparji prišli v podružnico banke Rašid, najpomembnejše banke v provinci, in vse zaposlene zaklenili v en prostor. Nato so pobrali ves denar in pobegnili.
Uporniki Američane pozivajo k predaji
Pred enim od hotelov v središču iraške prestolnice Bagdad so oboroženi neznanci ubili sedem ljudi in ugrabili turškega poslovneža. Po navedbah iraške policije so neznanci streljali na kombi, ki je prišel pred hotel po turškega poslovneža Abdula Kadra Tankela. V ugrabitvi Turka je sodelovalo najmanj 10 ljudi. Južno od Bagdada pa so v sredo zvečer ubili predstavnika šiitskega ajatole Alija al Sistanija, šejka Mahmuda al Madahainija, njegovega sina in štiri telesne stražarje. Nedaleč od Bakube 60 kilometrov severovzhodno od Bagdada pa so oboroženi moški v četrtek ustrelili člana iraške komunistične stranke Mujada Samija.
V iraški prestolnici je blizu t.i. zelene cone, najbolj varovanega območja v Bagdadu, odjeknilo več eksplozij. Podatkov o morebitnih žrtvah še ni.
Kongres v čast Huseinu
Privrženci in simpatizerji strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina nameravajo 12. marca v nemškem glavnem mestu Berlin pripraviti kongres. Med organizatorji prireditve so po navedbah berlinskih mestnih oblasti tudi levičarski skrajneži iz Severnega Porenja-Vestfalije. Na kongresu naj bi med drugim govorili o posledicah vojaške operacije v Iraku in solidarnosti z nekdanjim iraškim režimom. Berlinske oblasti so jeseni lani prepovedale za oktober načrtovani islamistični kongres v nemški prestolnici, na katerem naj bi se zbralo 800 udeležencev. V vabilu na kongres na spletni strani so med drugim pozivali k uporu proti "ameriškemu sionističnemu nasilju". Enega izmed glavnih pobudnikov kongresa so izgnali iz Nemčije. Nekateri takratni organizatorji pa naj bi sodelovali pri pripravah na marčevski kongres.
Ameriške sile v Iraku so v sredo v več delih države izvedle vojaške operacije, v okviru katerih so aretirale skupno 48 ljudi. Doslej neznana skrajna islamska skupina Islamski džihad v Iraku pa je danes pozvala ameriške vojake v Iraku, naj položijo orožje in se pridružijo iraškim upornikom. Kot je v videoposnetku, ki ga je predvajala arabska satelitska televizija Al Džazira, povedal tiskovni predstavnik skupine, se lahko ameriški vojaki, ki se bodo zoperstavili politiki ameriškega predsednika Georgea Busha, zatečejo v mošeje, cerkve in domove in uživajo zaščito iraškega ljudstva. Moški je govoril v angleščini, napovedal pa je še, da se bo upor v Iraku nadaljeval do umika ameriških sil iz države.
Aretirali sunitskega vodjo
Ameriške sile so po raciji na njegovem domu aretirale sunitskega verskega vodjo šejka Ahmeda al Džiburija, je sporočilo muslimansko versko združenje. »Američani so vdrli v dom šejka al Džiburija, kjer so izvedli preiskavo. Ker niso ničesar našli, so brez razloga odpeljali verskega vodjo,« je povedal šejk Omar Raheb Zajdan.
Aretirali Savdijca, ki naj bi bil povezan z Al Zarkavijem
Iraško notranje ministrstvo je medtem sporočilo, da so prijeli savdskega državljana, ki naj bi bil vpleten v samomorilski napad 24. decembra lani v Bagdadu, v katerem je umrlo devet ljudi, 19 pa jih je bilo ranjenih. Iraške oblasti domnevajo, da je osumljeni povezan z jordanskim teroristom Abu Musabom Al Zarkavijem.
Al Javer: Volitve bodo svobodne in pravične
Splošne volitve v Iraku, predvidene za 30. januar, bodo "100-odstotno svobodne in pravične", je po pogovorih s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom v Parizu dejal začasni iraški predsednik Gazi al Javer. Ob tem je ponovil, da bi morale volitve potekati na dogovorjeni dan, ter pozval vse Iračane, naj "izpolnijo svojo državljansko dolžnost". Izrazil je še upanje na čim višjo volilno udeležbo, ki je po njegovih besedah v interesu vseh Iračanov, ki zavračajo nasilje kot sredstvo politike.
Iraških volitev se bodo lahko udeležili tudi judje, ki so bili včasih iraški, danes pa so izraelski državljani. Kot je v jordanski prestolnici Aman povedala tiskovna predstavnica komisije za oddajo glasov v tujini Sara Toš, bodo na volitvah lahko sodelovali tudi Izraelci, katerih oče je Iračan, brez omejitev glede na raso, spol ali versko pripadnost. Svoje glasove bodo Izraelci lahko oddali na voliščih v sosednji Jordaniji. Opazovalci sicer sklepajo, da bo zelo malo Izraelcev pripravljenih odpotovati v Jordanijo, da bi se registrirali za volitve. Registracija volivcev v tujini bo potekala od 17. do 23. januarja.
