Možnosti, da izraelski premier Ariel Šaron preživi, so "zelo velike", toda določeno poslabšanje kognitivnih sposobnosti je po hudi možganski kapi neizbežno, je za izraelsko televizijo Channel 2 danes povedal eden od Šaronovih kirurgov. "Glede možnosti preživetja sem precej optimističen," je povedal Jose Cohen, obenem pa dodal, da "po tako hudi travmi preprosto ni realno pričakovati, da ne bo nobenih kognitivnih težav." Kirurg Cohen na televiziji Channel 2 sicer ni nastopil osebno, ampak je televizija na zaslonu zgolj objavila prepis njegovih besed.
Predstavniki bolnišnice Hadasa v Jeruzalemu, kjer po sredini hudi možganski kapi okreva izraelski premier Ariel Šaron, so sicer sporočili, da je računalniška tomografija (CT) glave pokazala, da se je oteklina v možganih nekoliko zmanjšala, vendar je premier še vedno v kritičnem, a stabilnem stanju.
Spremembe na pljučih
Izraelska državna televizija je medtem poročala, da so medicinski testi pokazali bolezenske spremembe na Šaronovih pljučih. Vzroka za spremembe, ki jih je pokazalo slikanje, zdravniki še ne poznajo, znano pa je, da se pri ljudeh, ki so preživeli kap, pogosto pojavijo infekcije na pljučih ali pljučnica, so pojasnili.
Šaronu bi lahko začeli že v nedeljo dopoldne počasi zmanjševati anestetike, tako da popoldne ne bi bil več v umetni komi, v kateri ga vzdržujejo od srede, so še poročali.
Politik, ki je doživel hujšo obliko kapi in možgansko krvavitev, je v dveh dneh prestal tri operacije. V zadnji, ki je trajala kar pet ur, so zdravniki uspeli ustaviti krvavitve.
V politiko se ne bo mogel vrniti
Šarona bodo, kot smo že omenili, vsaj nedelje popoldne vzdrževali v umetni komi, šele čez nekaj dni pa bo znano, kakšne bodo posledice njegove bolezni.
Zdravniki pa so si skoraj enotni, da se, če bo preživel, ne bo več mogel vrniti v politiko. Možganske okvare, ki bodo skoraj zagotovo posledica kapi in možganskih krvavitev, naj bi mu to preprečile. Direktor bolnišnice v Jeruzalemu Mor Josef je ob tem pohvalil kirurge. "Že prva operacija je bila junaško delo, večino pacientov v takem stanju sploh ne bi operirali," je dejal.
Izraelci molijo za svojega premierja
Na sabat, judovsko nedeljo, se ljudje zbirajo v sinagogah ter ob zidu objokovanja in molijo za premierjevo ozdravitev. “Vsi molimo zanj. Je velikan našega naroda,” je dejal nek moški.
Bi Šarona lahko rešili?
V izraelskih medijih se pojavljajo namigovanja, da bi Ariela Šarona lahko rešili, če bi ga prepeljali v bolnišnico v Ber Ševi, do katere bi imeli pol ure vožnje manj kot do jeruzalemske.
Strokovnjaki to zanikajo. V bolnišnici Hadasa se je Šaron že zdravil, zato so bili seznanjeni z njegovim zdravstvenim stanjem, poleg tega pa imajo na voljo tudi boljšo opremo.
Dobre želje z vsega sveta
Politiki z vsega sveta pošiljajo v Izrael sporočila z željami po čimprejšnji premierjevi ozdravitvi. Tako sta Ehudu Olmertu, ki je prevzel vodenje vlade, telefonirala palestinski in egiptovski predsednik, Mahmud Abas in Hosni Mubarak. Iz Bele hiše pa so sporočili, da ameriški predsednik George Bush moli za Šaronovo zdravje.
Številni Palestinci, med njimi predvsem pripadniki skrajnih organizacij, pa Šaronu “božjo kazen” privoščijo. Tako ga je verski dostojanstvenik med molitvijo v Gazi označil za “moža, ki je izbrisal nasmehe z otroških obrazov”.
Neznake v izraelski politiki
Ariel Šaron se je potegoval za nov mandat izraelskega premierja, tokrat kot predsednik stranke Kadima, ki jo je sam ustanovil. Izvolitev je imel skoraj zagotovljeno, saj je imel veliko več podpore kot kateri od njegovih tekmecev. Z njegovo boleznijo in skoraj gotovim koncem politične kariere pa je tekma za premiersko stolček spet odprta. Volitve naj bi izvedli 28. marca. Javnomnenjske raziskave so sicer pokazale, da bi Kadima zmagala tudi brez Šarona.
Postavlja se tudi vrsta vprašanj o tem, kdo bi lahko Šarona nasledil, saj ni postavil človeka, ki bi mu lahko predal svoje delo. Vodenje vlade je sicer prevzel njegov namestnik, 60-letni Ehud Olmert. Med ljudmi, ki bi ga lahko nasledili, pa omenjajo še obrambnega ministra Šaula Mofaza, nekdanjega vodja laburistov in podpredsednika izraelske vlade Šimona Peresa ter Benjamina Netanjahuja, ki je Šarona nasledil na čelu stranke Likud.
Mnogi Izraelci verjamejo, da bi Šaron lahko dosegel mir s Palestinci, v kar nasprotna stran ni prepričana. Upe je sicer zbudil, ko je po 38 letih okupacije umaknil z območja Gaze, vendar pa je poudaril, da se z zasedenimi ozemlji na Zahodnem bregu to ne bo zgodilo. Vztrajal je namreč, da bi tam na vsak način obdržal vsaj glavne naselbine. Zahodni breg z Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom bi radi Palestinci za svojo državo, poudarjajo tudi, da brez tega dela ozemlja ta sploh ne bi mogla zaživeti.
