Obveščevalne službe
Ameriški državni sekretar Colin Powell je dejal, da je med zakonodajo in postopki obveščevalnih služb, ki v teh dneh doživljajo revizijo, tudi ukaz predsednika Geralda Forda iz leta 1976, ki ameriškemu osebju prepoveduje ubijanje ali sodelovanje pri ubijanju tujih državljanov. Odprava tega odloka bi pomenila, da lahko ameriške sile med povračilnimi ukrepi za teroristične napade načrtno merijo na teroristične ali državne voditelje, ki podpirajo terorizem. Odlok lahko odpravi predsednik George Bush. Powell je dejal, da so pod drobnogledom vsi postopki CIA, FBI in drugih agencij ter številni drugi zakoni, ki jih bo morda potrebno spremeniti za uspešen boj proti mednarodnemu terorizmu. Powell je še dejal, da noben ameriški ali mednarodni zakon ne prepoveduje umora glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA Osamo bin Ladna.
Podpredsednik ZDA Dick Cheney pa je poudaril, da so torkovi napadi pokazali, da je potrebno spremeniti izvajanje obveščevalnih operacij. Centralna obveščevalna agencija (CIA) ima od leta 1995 pravilnik, ki določa, da morajo agenti na terenu pred novačenjem tujih tajnih agentov, ki so krivi kršenja človekovih pravic, torej morilcev, posiljevalcev, mučiteljev in drugih nepridipravov, najprej dobiti dovoljenje uprave v Washingtonu. Omenjena pravila so bila sprejeta ravno zato, ker so prišli na dan podatki o sodelovanju CIA z gvatemalskim vojaškim častnikom, obtoženim umora nekega Američana in soproga neke Američanke. Kongres je sicer zadnjih 25 let nenehno omejeval pooblastila agentov CIA, saj so se kopičila poročila o množičnih kršitvah človekovih pravic in pobojev na višku hladne vojne.
Cheney meni, da morajo ameriški vohuni dobiti večje pristojnosti. "Morali bomo uporabiti vsa sredstva, ki so nam na voljo. Delo na terenu je umazano, pokvarjeno in nevarno, vendar ga moramo opravljati, če hočemo pričakovati uspeh. Moramo delovati tudi na temni strani, prebiti nekaj časa v senci, predvsem pa ne smemo zavezati roke našim obveščevalcem," je dejal Cheney in podprl novačenje ljudi, ki bi v civilizirani družbi veljali za kriminalce. Kaj vse bodo ti počeli pri nabiranju informacij, pa Američane v tem trenutku ne zanima, pomembno je le, da to počnejo v tujini. Odpravo omejitev na delo agentov CIA je podprl tudi nekdanji predsednik George Bush, ki je bil nekoč direktor CIA.
Vojna proti terorizmu
Vojna proti terorizmu bo odvisna od obveščevalne dejavnosti in ne zgolj od vojaške sile. Povračilni udarec ZDA se bo osredotočil na odkrivanje in uničevanje organizacij, ki so v ilegali po vsem svetu, in ne proti določeni državi. Države, ki po mnenju ZDA podpirajo terorizem, bodo morda deležne klasičnega ameriškega odgovora z raketnimi izstrelki in bombardiranjem, gospodarskimi sankcijami in blokadami, vendar, kot je opozoril Powell, na prvem mestu ne gre pričakovati uničevanja prestolnic, ampak lov za posamezniki in manjšimi skupinami sovražnikov.
Vodja republikanske večine v predstavniškem domu Dick Armey iz Teksasa je obljubil pomoč zakonodajalcev pri lovu na odgovorne in izrazil mnenje, da bo za uspeh potrebno več prikritih operacij. Armey je Američane pozval, naj bodo potrpežljivi in potrdil Powellovo izjavo, da ameriški odgovor ne bo nujno bombardiranje tuje države.
Iskanje teroristov se nadaljuje
Ameriški pravosodni organi so v zvezi s terorističnimi napadi na ZDA izdali zaporna naloga za še dve osebi. Po poročanju medijev gre za pomembni priči, dve glavni priči pa sta že v priporu. Po podatkih ameriškega preiskovalnega urada FBI so priče neposredno seznanjene s torkovimi napadi. Na seznamu oseb, ki jih išče FBI v okviru preiskave torkovih terorističnih napadov na ZDA, je že več kot 150 imen. Kot je pojasnil, želi FBI zaslišati te osebe, saj bi lahko razpolagale z informacijami, koristnimi za preiskavo. Na omenjeni seznam so včeraj uvrstili še najmanj 50 oseb, seznam pa so poslali vsem policijskim oblastem po državi in največjim letalskim družbam.
Že več dni niso našli preživelih
Medtem reševalne ekipe v New Yorku nadaljujejo z delom. Newyorške oblasti so opustile upanje, da bi v ruševinah Svetovnega trgovinskega centra še našli preživele. Do sinoči so izpod ruševin potegnili 190 trupel, od katerih so jih 115 že identificirali. Newyorški župan Rudolph Giuliani je povedal, da je na seznamu pogrešanih še vedno 4957 ljudi, po neuradnih podatkih pa naj bi bilo število mrtvih in pogrešanih ljudi naraslo na 5510. Med žrtvami naj bi bilo po poročanju agencij tudi od 30 do 100 Nemcev, ruske oblasti pa pogrešajo 117 Rusov. Sicer pa naj bi danes za pešce odprli južni del Manhattna, kar je delno povezano z načrti, da se nemoteno nadaljuje delo na borzah.
