Velik polom za okoljsko politiko

Finančnim ministrom EU danes v Luksemburgu po dolgih pogovorih ni uspelo doseči dogovora o ključu razdelitve financiranja boja proti podnebnim spremembam v pomoč državam v razvoju. Tako da ta izziv ostaja za voditelje EU, ki se bodo srečali konec oktobra v Bruslju. Slovenija se zavzema za pravično razdelitev na podlagi sposobnosti plačevanja. 

Evropska komisija je ocenila, da bi države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam do leta 2020 potrebovale okoli 100 milijard evrov, ki naj bi jih pridobile na tri načine: z lastnimi sredstvi, z mednarodnega trga ogljika in z mednarodnim javnim financiranjem razvitih držav.

Te bi morale po izračunih komisije prispevati od 22 do 50 milijard evrov od leta 2013 do leta 2020, EU pa naj bi prispevala od 2 do 15 milijard evrov, če bo odziv globalnih partneric primerljiv. Temeljno vprašanje pri tem, na katerega danes ni bilo odgovora, je, kako in kdaj to razdeliti na globalni ravni in znotraj EU.

Kako financirati države v razvoju?

Prav tako naj bi razvite države že prej, v letih 2010–2012, državam v razvoju pomagale z od petimi do sedmimi milijardami evrov sredstev. Tudi pri tem tako imenovanem hitrem financiranju se države članice danes še niso konkretno dogovorile, kako si bodo razdelile prispevek in ali bo ta temeljil na načelu prostovoljnega sodelovanja ali ne.

Slovenski minister za finance Franc Križanič je pojasnil, da so možnosti za ta ključ delitve prispevka različne: lahko se ga določi glede na toplogredne izpuste posamezne države, glede na njen bruto domači proizvod ali pa s kombinacijo enega in drugega. Po neuradnih začasnih izračunih naj bi Slovenija sicer prispevala od 0,3 do 0,4 odstotka tega, kar bo prispevala EU.

To je tudi v skladu s stališčem Slovenije, ki ga je danes pojasnil minister Križanič. "Naš predlog v tem primeru je, da si delimo tako kot ostale projekte, ki jih izvajamo skupaj, na primer razvojni sklad in podobno," je dejal. To po njegovih besedah ne bi predstavljalo "večjega bremena za javne finance za države, ki so v postopku lovljenja razvitejših".

Minister Križanič je danes tudi menil, da je glede na to, da te stvari še niso določene na svetovni ravni, za razpravo o tem še čas na naslednjih zasedanjih finančnih ministrov EU. Kot je napovedal minister, je bil tokrat sprejet "prehodni dokument", ključ sam pa bo dogovorjen in izpogajan v prihodnjih mesecih.
 

Greanpeace: Popoln polom

Na enem izmed odločilnih srečanj finančnih ministrov EU v Luksemburgu smo danes doživeli popolni polom, saj se ministri niso uspeli dogovoriti  o podnebnem financiranju za države v razvoju, kar je del priprav na globalno srečanje decembra v Kopenhagnu.

Vodja kampanj EU za Greenpeace v Sloveniji Nina Štros je današnji sestanek ocenila kot polom. "Namesto da bi finančni ministri postavili temelje globalnega podnebnega dogovora, jim je uspelo pripeljati katastrofalne posledice podnebnih sprememb korak bliže".

"Greenpeace poziva voditelje držav EU in njihove vlade, da na srečanju naslednji teden prevzamejo odgovornost in sprejmejo zavezujoče obveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ter da zagotovijo finančna sredstva za podnebne ukrepe v državah v razvoju," so še zapisali v tej organizaciji.