Najzanesljivejši partner je zveza 27-ih držav Nato, ki se je na kriznem sestanku dan po napadu sklicevala na peti člen ustanovne pogodbe, ki pravi, da je napad na eno članico, napad na vse. Med kandidatkami in prijatelji Nata v Partnerstvu za mir so nekatere države še posebej glasne. Slovaška in Bolgarija sta že odprli svoj zračni prostor, svojo pomoč pa previdno nakazujeta tudi Hrvaška in Slovenija. Poznavalci ocenjujejo, da si tudi tako nabirajo točke za sprejem v zvezo čez leto dni v Pragi. Petnajsterica evropske unije je včeraj popolnoma podprla ZDA, to pomeni, da se Natu in Partnerstvu za mir pridruži še doslej tradicionalno zelo nevtralne Švedska, Finska in sosednja Avstrija.
Po besedah svetovalke ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condolezze Rice imajo ZDA pravico do obrambe in uporabe sile tudi brez mandata Združenih narodov. Kot pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose Bojko Bučar pa oblikovanje "velike protiteroristične koalicije" brez mandata ZN ni priporočljiv. Kljub temu pa že obstaja močan konsenz v tej mednarodni skupnosti, saj gre za veliko akcijo, v kateri bi se lahko zapletlo v Varnostnem svetu, a ne zaradi pomanjkanja politične podpore, pač pa zato, ker gre za specifično akciji proti sovražniku, ki ni klasična država.
"ZDA in EU pri oblikovanju protiteroristične koalicije vlagajo zelo veliko truda, zlasti zato, da si zagotovijo podporo muslimanskih držav," ocenjuje razmere Bučar. Po njegovih besedah se namreč muslimanske države najverjetneje ne bodo postavile na stran teroristov v imenu obrabe islama, kar pa ne gre izključiti.
Za uspeh akcije je verjetno veliko bolj usodna podpora tradicionalno prozahodnih arabskih držav. Kljub temu Kuvajt trdi, da še niso dobili prošnjo za uporabo svojih letališč, Saudska Arabija tega sploh ne dovoli, Bahrajn pa je zanikal, da tam že pristajajo ameriška letala. Vse morajo zelo paziti, da sodelovanje z Američani ne bo podžgalo povsod bolj kot ne razdeljene domače javnosti. Irak in afganistanski sosed Iran sta jasno proti koaliciji, v ponedeljek zato v Teheran prihaja britanski zunanji minister Jack Straw. Med najbolj očitno zadržanimi do svoje vojaške podpore ostaja tudi Rusija, ki na območju srednje Azije, kjer so države nekdanje sovjetske zveze z muslimanskim prebivalstvom, na katere ima Moskva odločilen vpliv, ne želi videti Nata. Povsem jasnega odgovora niso dali tudi v Pekingu, kjer bi raje videli, da bi akcijo vodili Združeni narodi.
O možnostih uporabe jedrskega orožja, ki ga imata v lasti Pakistan in Indija, Bučar pojasnjuje, da bi morda lahko prišlo do spremembe oblasti v teh dveh državah, med tem ko je uporaba atomskega orožja omejena, saj ga lahko uporabijo le v svoji neposredni bližini, čemur se bodo zagotovo poskušali izogniti.