Da obstajajo huda nesoglasja je konec preteklega tedna priznal tudi predsednik konvencije Valery Giscard d'Estaing. Glede predsedovanja Uniji je bistvo predloga predsedstvo konvencije ukinitev sistema šestmesečne rotacije predsedovanja ter uvedba stalnega predsednika Evropskega sveta. Male in srednje države želijo ostati pri načinu, ko bi se članice na mestu predsedujoče izmenjevale vsakih šest mesecev. Glede Evropske komisije predsedstvo konvencije predlaga, da bi jo skrčili na 15 članov in tako okrepili njeno učinkovitost. Majhne in srednje države vztrajajo pri ohranitvi načela en komisar na državo, kar pomeni, da bi bilo po razširitvi v njej 25 komisarjev.
Predsedstvo konvencije pa predlaga tudi, da bi Unija imela zunanjega ministra, ki bi bil član Evropske komisije, hkrati pa njen podpredsednik. Ta predlog je sprejemljiv za večino držav, tudi Slovenijo. V vlogi evropskega zunanjega ministra se največkrat omenja Joschka Fischer, njegova protikandidata pa naj bi bila Javier Solana ter nekdanji francoski zunanji ministra Alain Juppe. V zvezi z najvišjimi položaji v Evropski uniji se je zdaj pojavilo tudi ime Lojzeta Peterleta, ki je sicer član predsedstva konvencije. Nekdanji slovenski premier naj bi bil po pisanju časopisa European voice resen kandidat za predsednika Evropske parlamenta.
Lojze Peterle: Smo še daleč od sporazuma
O postopku in morebitnih zapletih ob usklajevanju mnenj na konvenciji o prihodnosti Evropske unije smo se pogovarjali s članom predsedstva konvencije Lojzetom Peterletom.
Je res, kar pišeta tuja časnika?
To, kar pišeta je res. Seveda, to ne pomeni formalne kandidature, pomeni pa nek zanimiv javen izraz določenega političnega kroga, ki si predstavlja neko rešitev v slovenski smeri.
Kako pa poteka kandidatura za predsednika Evropskega parlamenta?
To se dogaja preko političnih skupin v Evropskem parlamentu in to se seveda zgodi formalno potem, ko so volitve opravljene, ko so znani rezultati, seveda pa bo nekaj priprav gotovo tudi že prej.
Ta čas je verjetno bolj pomembno to, da ste tik pred predvidenim zaključkom konvencije, kjer pišete novo evropsko pogodbo, nova pravila delovanja razširjene Evrope. Bo glede na to, da ste član predsedstva, težko uveljaviti načelo politične enakosti članic?
Na nekaterih področjih mislim, da ne. In pogodba iz Nice, pod katere pogoji vstopa Slovenija v Evropsko zvezo, bo ostala vsaj v prehodnem obdobju, mogoče še en mandat dlje. Kako bo potlej, pa je še odprto vprašanje. Tudi glede ponderiranja glasov članic. Vendar mislim, da tista temeljna enakost, ki je veljala v Evropski zvezi doslej, bo na neki ravni veljala tudi potem.
Razhajanja oziroma nasprotovanja pa so čedalje večja. Gre seveda za to, da nekatere velike države, kljub pogodbi iz Nice, želijo obdržati vpliv, tudi zaradi gospodarske razvitosti. Bo možno preseči tudi to in za kakšno ceno?
Konec tedna sem bil na usklajevanju pogledov znotraj evropske ljudske stranke in vidim, da prihaja do približevanja stališč. Vendar pa menim, da smo še relativno daleč od sporazuma, ki bi omogočal potem tudi ratifikacije v državah članicah. Mislim, da smo pred ključnim tednom, v katerem bo potreben zelo močan dialog med ključnimi političnimi komponentami znotraj konvencije. Ta dialog se je neformalno že začel in mislim, da bo konec tega tedna možno že videti tudi prve rezultate.
Kaj pa ideja o dveh predsednikih? Oziroma petletnem mandatu za predsednika Sveta Evropske unije?
Zaenkrat je povsem jasna večina v konvenciji proti postavitvi še enega predsednika. Jaz mislim, da potrebuje zveza, če hoče biti učinkovita, jasna in pregledna pred ljudmi, močnega predsednika Evropske komisije ne pa kakšnega konkurenta v osebi predsednika Evropskega sveta.
