Naš glavni namen je razširjeni Uniji pomagati pri izpolnitvi enega najpomembnejših ciljev: postati gospodarsko najbolj dinamična svetovna regija, so ponavljali nemški kancler Gerhard Schröder, francoski predsednik Jacques Chirac in britanski premier Tony Blair.
Kot je pojasnil Schröder, bi radi Evropo naredili "za najbolj konkurenčno območje na svetu", kar predvidevajo tudi cilji leta 2000 sprejete lizbonske strategije - ta predvideva, da naj bi EU omenjeni cilj dosegla do izteka desetletja. Namen srečanja je tako "poiskati soglasje naših držav glede definicije problemov in rešitev, ki bi jih veljalo uporabiti, da bi s tem dali impulz Evropi. To je torej cilj: nič več in tudi nič manj," je dejal Schröder.
Z gostiteljem se je strinjal tudi britanski premier Blair, ki je dejal, da "vidimo, da si moramo skupaj zelo prizadevati za uresničitev ciljev" iz lizbonske strategije. Kot je še menil, bo moč gospodarsko močno Evropo do konca desetletja izoblikovati le pod pogojem, če bodo postali evropski socialni sistemi bolj fleksibilni.
Po mnenju francoskega predsednika Chiraca pa je "ključnega pomena, da bo Evropa razvijala velike znanstvene projekte, kot je denimo razvoj satelitskega navigacijskega sistema Galileo ali projekt razvoja fuzijskega reaktorja Iter." Kot je še prepričan francoski predsednik, pa bi utegnilo preveč "rigidno uveljavljanje evropskih pravil o konkurenci ovirati pojav evropskih centrov odličnosti."
Berlusconi: Evropa ne potrebuje direktorija
Nasprotnikov srečanja 'velikih treh', kot so ga neuradno poimenovali, niso prepričali. Italijanski premier Silvio Berlusconi je prepričan, da trojica v Unijo vnaša zmedo. Po njegovem mnenju naj bi skušali ustvariti posebni 'evropski direktorij', ki bi ostalim 22 članicam razširjene Evropske unije vsiljeval svoje mnenje. "To srečanje je po moje nekakšno skrpucalo," je dejal Berlusconi. "Evropa ne bo prenašala nikakršnega direktorija in ga niti ne potrebuje," je še prepričan Berlusconi.
Tudi vodja italijanske diplomacije Franco Frattini je obsodil srečanje trojke v Berlinu. "Želimo Evropo, ki bo napredovala v dobro vseh, ne pa triumvirata, ki bo škodoval gradnji Evrope. Vrh v Berlinu temelji na nacionalnih interesih; Italije pa tak pristop ne zanima," je dejal Frattini.
Manj ostri nasprotniki pa so prepričani, da glavni namen berlinskega srečanja ni povečanje evropske gospodarske konkurenčnosti, temveč politična sprava voditeljev, ki so se ob iraški krizi znašli na nasprotnih bregovih.