Z novih bankovcev zbrisali pet ničel, minimalno plačo povišali za 3600 odstotkov

V ponedeljek so v Venezueli v obtok poslali nove bankovce, ki imajo pet ničel manj kot prejšnji. S tem se želi Maduro boriti proti finančni krizi v državi, kjer naj bi hiperinflacija po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) do konca leta dosegla milijonov odstotkov.

Gre za del radikalnega načrta venezuelske vlade, ki je tako po 12-urni zaustavitvi elektronskih transakcij v obtok začela pošiljati novo valuto, suvereni bolivar. Ta je vezan na državno kriptovaluto, petro, ki je podprta z naftnimi rezervami. Zaradi uvedbe nove valute pa je bila država v ponedeljek praktično paralizirana. Večina trgovin je bila zaprtih, vrata so zaprle tudi banke.

Stari bolivar je sicer postal praktično ničvreden zaradi visoke inflacije, ki je v juliju znašala že 82.700 odstotkov. Za najbolj osnovne nakupe tako Venezuelci potrebujejo cele vreče denarja. Za rolo toaletnega papirja morajo namreč odšteti 2,6 milijona bolivarjev, za dvokilogramskega piščanca pa 14,6 milijonov.

Ob tem je venezuelski predsednik Nicolas Maduro minimalno plačo v državi zvišal, sicer že petič letos, za 3600 odstotkov. Napovedal je tudi zmanjševanje subvencij za gorivo, s čimer želi preprečiti tihotapljenje te dobrine čez mejo. S tem naj bi država prihranila okoli 10 milijard dolarjev letno, vprašanje pa je, ali si bodo prebivalci še lahko privoščili bencin.

"Gre za revolucionarno formulo, edinstveno na svetu," je v nagovoru prebivalcem dejal Maduro, a pri tem po poročanju TheGuardiana priznal, da pri pripravi načrta, ki naj bi se boril z hiperinflacijo "ni sodeloval noben strokovnjak".

A strokovnjaki opozarjajo, da radikalni načrt še zdaleč ne bo rešil vsesplošne krize v državi, kjer primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin, kot je hrana in zdravila. Nedavna raziskave je razkrila, da kar 90 odstotkov prebivalstva živi v revščini, 60 odstotkov pa jih priznava, da se zbujajo lačni, saj si ne morejo privoščiti hrane.

Opozicija je zaradi novih ukrepov že pozvala k splošni stavki in protestom. Eden izmed opozicijskih voditeljev Henrique Capriles je dejal, da se bo ta dan zapisal v zgodovino, kot eden izmed najtemnejših dni za gospodarstvo. Drugi opozicijski politik Andrés Velásquez pa ob napovedi načrta dejal, da "ukrepi ne predstavljajo državnega načrta za oživitev gospodarstva. Nasprotno, predstavljajo še več lakote, uničenja, revščine, trpljenja, inflacije, večji razkroj gospodarstva".

Oster je bil tudi ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da "venezuelsko ljudstvo nosi tragično breme korupcije in tiranije Madurovega režima," ter dodal, da sta "Nicolas Maduro in njegov režim nekoč cvetočo državo popeljala v gospodarsko uničenje in humanitarno krizo".

Prebivalstvo zaradi pomanjkanja beži iz države

Samo v letošnjem letu je iz države odšlo več kot 500.000 prebivalcev, od leta 2015 pa že 2,3 milijona - gre za največji premik prebivalstva v sodobni zgodovini Latinske Amerike. Več kot milijon jih je v zadnjih 15 mesecih prispelo v Ekvador, kjer pa od sobote veljajo nova pravila, po katerih Venezuelci za vstop v državo potrebujejo potne liste. Venezuelski begunci se zatekajo tudi v Kolumbijo, Ekvador, Peru in Čile.

Hkrati pa narašča število prebežnikov v Braziliji, kljub sobotnim napadom na začasno postavljena taborišča ob meji v zvezni državi Roraima. Zvezne oblasti so sicer zaprosile Vrhovno sodišče, da začasno ustavi vstop prebežnikov, a jih je to zavrnilo, zaprtje meje pa označilo za "nelegalno". Kljub temu so bile na mejo poslane dodatne varnostne sile.

V mestu Pacaraima so domačini v soboto napadli več begunskih taborov, po tem ko naj bi več venezuelskih prebežnikov preteplo lastnika lokalne restavracije, piše BBC. Na stotine jih je zbežalo nazaj čez mejo, domačini pa naj bi zažigali njihove osebne predmete. A že v nedeljo je v Brazilijo prispelo vsaj 800 novih prebežnikov.