Politična kriza v obubožani Venezueli se še zaostruje. Venezuelska ustavodajna skupščina, ki jo je leta 2017 samovoljno ustanovil Nicolas Maduro, je soglasno potrdila odvzem imunitete predsedniku legitimno izvoljene nacionalne skupščine Juanu Guaidoju, ki se je januarja razglasil za začasnega predsednika države. Dovolila vrhovnemu sodišču, da ga kazensko preganja.
Vrhovno sodišče, ki je polno Madurovih zaveznikov, je ustavodajno skupščino namreč zaprosilo za ta ukrep, da lahko Guaidoja kazensko preganja zaradi razglasitve za predsednika države in zaradi tega, ker je prekršil prepoved potovanja iz države. Guaido je februarja in marca obiskal Kolumbijo, Argentino, Brazilijo, Ekvador in Paragvaj, nato pa se vrnil domov.
Ko je bil rezultat glasovanja znan, so Madurovi podporniki stopili na noge in zavpili: "To je pravica!"
Na ukrep se je že odzval Guaido, ki se je zavezal, da se bo še naprej boril proti "strahopetnemu in morilskemu režimu", kljub temu da mu grozi aretacija. Tvitnil je, da bodo silovito odgovorili, če si ga bo režim drznil ugrabiti in izvesti državni udar, ter da ustavodajna skupščina ne obstaja.
Korak Madura je označil za strahopeten poskus zadušitve ljudske vstaje proti diktatorski vladi, ki ljudem ne zagotavlja niti dostopa do vode, elektrike in delovnih mest. Venezuela je bila namreč nedavno dlje časa v temi, potem ko je zmanjkalo elektrike. Maduro je za neljubi dogodek okrivil "imperialistične saboterje", vendar se je večina strinjala, da je bila situacija posledica nesposobnosti Madurove vlade.
"Mislijo, da bodo z napadom name ustavili upanje na spremembe v Venzeueli," je dejal Guaido novinarjem pred svojim domom v glavnem mestu Caracas. "Toda tranzicija je v teku ... nič nas ne bo ustavilo."
Guaido je zagovornike pozval, naj se odzovejo na Madurov ukrep s pametjo, drznostjo, upanjem in več uličnimi protesti, hkrati pa dejal, da morajo zdaj venezuelske oborožene sile sprejeti odločitev, kako se bodo odzvale na korak Madura.
Povedal je še, da se je že pogovarjal s tujimi zunanjimi ministri in voditelji o razvoju države. "Nasilje in zastraševanje in tovrstni ukrepi nas ne bodo ustavili," je vztrajal Guaido. "Če ne bi bili tako blizu končnemu cilju, režim ne bi bil tako obupan."
V zadnjem času se sicer pritisk s strani Madura samo še povečuje. Nedavno so aretirali vodjo Guaidojevega kabineta, ki so ga obtožili vodenja teroristične celice, ki naj bi načrtovala val političnih atentatov.
Odkar je januarja sprožil svojo kampanjo za umik Madura, je bil Guaido odprt glede možnih nevarnosti. "Politika v Venezueli je tveganje in lahko plačate s svojim življenjem," je v intervjuju za The Guardian povedal februarja. Ali bodo Guaidoja zares aretirali sicer ni znano. Ameriški predsednik Donald Trump je že večkrat opozoril, da se bodo ZDA hitro odzvale, če bodo Guaidoja aretirali.
V torek zvečer je republikanski senator Rick Scott na Twitterju zapisal: "Še enkrat bom povedal: ZDA ne bodo le mirno opazovale, če se kaj zgodi Guaidoju ali njegovi družini."
Pretekli teden pa je v intervjuju še en pomemben opozicijski voditelj Henrique Capriles pozval Madura in njegov notranji krog, naj odstopijo, preden uničijo svojo stranko in svojo državo. "Ne zanima jih, če Venezuela postane pokopališče, dokler lahko ostanejo v predsedniški palači Miraflores," je opozoril Capriles, ki podpira Guaidoja. "Kar doživljamo v Venezueli, je grozljivka. Venezuelce je spremenil v zombije," je še dodal. "Koliko časa še lahko to traja? Ne vem. Resnično, ne vem."
Več kot 50 držav je sicer že priznalo Guaidoja kot legitimnega začasnega voditelja države, odkar je januarja začel kampanjo, s katero je želel prisiliti Madura, naj odstopi. Glasno so ga podprle ZDA, Velika Britanija in večina latinskoameriških držav.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.