Moskva: vmešavanje ZDA vodi v prelivanje krvi

Politična kriza v Venezueli se poglablja. Potem ko se je v sredo na poziv opozicije na ulicah glavnega mesta Caracas zbralo več tisoč ljudi, so protesti po do zdaj zbranih podatkih terjali že 16 smrtnih žrtev. Nasilje se je okrepilo predvsem v soseskah, ki so bile do zdaj znane kot "utrdbe Chavisma" (podporniki nekdanjega predsednika Huga Chaveza). Med demonstracijami je prišlo do kaosa, ko je več deset mladih blokiralo cesto skozi bogato četrt Altamira. Vojska je odgovorila s solzivcem in gumijastimi naboji.

Vladimir Padrino, venezuelski obrambni minister je medtem opozicijo, ZDA in njene zaveznike obtožil, da skušajo izvesti državni udar in tako vodilni stolček v državi spodnesti "edinemu legitimnemu predsedniku." 

Poveljnik obrambnih sil je tako pričakovano podprl obstoječega predsednika Nicolasa Madura in posvaril, da bi lahko v državi prišlo do državljanske vojne, kar naj bi bil po njegovih besedah hudodelni načrt opozicije. 

"Tukaj smo zato, da se izognemo konfliktu med Venezuelci. Državljanska vojna, ne bo rešila težave Venezuele. Potreben je dialog," je v govoru dejal Padrino, sicer obkrožen z vrhom venezuelske vojske. 

"Mi, pripadniki oboroženih sil, dobro poznamo posledice vojne ... Samo če pogledamo v zgodovino človeštva, ko je na milijone ljudi izgubilo svoje življenje. Vemo, kako hudo je," je še dodal Padrino. 

Kot meni minister, je razglasitev Juana Guaidója kot začasnega predsednika sramotna in smešna ter bo le sprožila val nepotrebnega prelivanja krvi. Kot meni sam, opozicija ogroža suverenost in neodvisnost države. 

"Naj živi Chavez in naj prosperira naša država," je zaključil Padrino.

Analitiki sicer že dolgo trdijo, da je preživetje Madura odvisno od podpore vojske, ki jo je v preteklosti bogato nagradil z visokimi položaji v vladi in v državni naftni družbi PDVSA. Vendar ni jasno, kako trdna je ta podpora. Guaidó in nacionalna skupščina so poskusili vojsko pridobiti na svojo stran, med drugim so ponudili amnestijo pripadnikom oboroženih sil, ki bi se uprli Maduru. Ta teden so oblasti aretirale okoli 27 državnih policistov, ki so poskušali sprožiti upor proti Maduru.

Rusija ostro obsodila venezuelsko opozicijo, Velika Britanija podprla Guaidója

Rusija je medtem ostro obsodila nekatere države, ki so že podprle venezuelskega opozicijskega voditelja, potem ko se je ta razglasil za začasnega predsednika države. Kot meni Rusija, naj bi tako na nelegitimen način izpodrinili Madura.

Moskva je ob tem opozorila, da se tako krši mednarodno pravo in da trenutno stanje vodi neposredno v prelivanje krvi. Rusija vidi Venezuelo kot ključno partnerico v regiji. Posodili so ji že na milijarde denarnih sredstev in podprli naftno industrijo ter vojsko. Rusija naj bi v tej južnoameriški državi izvajala tudi vojaške vaje.

Guaidója je sicer med prvimi podprl ameriški predsednik Donald Trump in k podobnemu ravnanju pozval tudi ostale države. Na manever ZDA je aktualni venezuelski predsednik odgovoril z ultimatom, da morajo ameriški diplomati v roku 72 ur zapustiti državo in ob tem napovedal, da z Washingtonom prekinja vse obstoječe diplomatske in politične vezi. 

 "Ne moremo sprejeti invazivne politike imperija, kot so Združene države Amerike," je v sredo dejal pred množico. "Venezuela je dežela osvoboditeljev. Mi se ne bomo predali."

Guaidója je medtem podprla večina južnoameriških držav, vključno z Brazilijo, Argentino, Perujem, Kolumbijo in Čilom. Podprli pa so ga tudi v Kanadi in Veliki Britaniji. 

'Moj brat Maduro! Drži se!'

Evropska unija na drugi strani ni uradno podprla razglasitve Guaidója kot začasnega predsednika Venezuele. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je v sredo zvečer sporočila, da EU podpira demokracijo v Venezueli in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je na Twitterju zapisal, da je že govoril z Guaidójem in da bo parlament prihodnji teden podal odločitev glede Venezuele. 

Ruski podpori Maduru pa so se pridružili v Mehiki, Boliviji, na Kubi in med drugim tudi v Turčiji. "Moj brat Maduro! Drži se, mi smo s teboj," je zapisal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. 

Kitajska, ki je sicer velik investitor v Venezueli, pa je le sporočila, da se ne strinja z nikakršnim zunanjim vpletanjem v notranjepolitične zadeve države. 

Slovenija izrazila zaskrbljenost 

Tudi Slovenija se je pridružila pozivom, da je treba vsem prebivalcem Venezuele zagotoviti državljanske pravice in svoboščine, vključno s pravico do mirnega zborovanja, svobodne izbire svojih voditeljev ter odločanja o svoji prihodnosti. "Nasilje je nedopustno in ne predstavlja rešitve iz nastalih razmer," so zapisali v sporočilu za javnost.

Pridružili so se tudi pozivom k takojšnjemu začetku političnega procesa, ki bo vodil k svobodnim in poštenim volitvam ter ponovni vzpostavitvi demokracije in vladavine prava, v skladu z ustavnim redom.

Slovenija je izrazila tudi solidarnost z Venezuelci, ki se že dalj časa soočajo s težkimi socialnimi in humanitarnimi razmerami. Posebno skrb bo še naprej posvečala položaju slovenskih državljanov in pripadnikov slovenske skupnosti v Venezueli, so še dodali.