Venezuelski predsednik grozi z odvzemom zaprtih podjetij, lastnike bi poslal v zapor

Levičarski predsednik Nicolas Maduro skuša obrzdati vse hujšo gospodarsko krizo, zaradi katere je vse bolj prizadeto vsakdanje življenje ljudi, saj se v državi soočajo s pomanjkanjem hrane, elektrike, porastom cen, izgredi in tudi plenjenji, ki Venezuelo potiskajo na rob propada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V petek je Maduro obsodil ZDA, da destabilizirajo državo po nalogu "venezuelske fašistične desnice", s čemer je utemeljil odločitev za razširitev izrednih gospodarskih razmer, ki jih je uvedel januarja, na polne izredne razmere, ki bodo po njegovih besedah trajale sprva tri mesece, verjetno pa do leta 2017.

V nagovoru podpornikom na zborovanju v središči Caracasa je v soboto napovedal nekatere ukrepe, ki jih bo uvedel v okviru izrednih razmer.

Izpostavil je, da morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za obnovo proizvodnje, ki jo paralizira buržoazija. "Kdor želi ustaviti proizvodnjo, da bi sabotiral državo, bi moral oditi, tiste, ki to delajo, pa je treba zapreti," je dejal.

To je dejal, potem ko je največje venezuelsko prehrambeno podjetje Polar Group 30. aprila ustavilo proizvodnjo piva, češ da zaradi nesposobnosti vlade ne morejo uvažati ječmena. Lastnik tovarne, milijarder Lorenzo Mendoza, je sicer glasen kritik Madure.

Za naslednjo soboto je Maduro odredil tudi vojaške vaje, da "bi se pripravili na katerikoli scenarij", pri tem pa zatrdil, da obstajajo načrti za oboroženo posredovanje v državi.

Opozicijski voditelji Madura obtožujejo, da želi z izrednimi razmerami destabilizirati državo in jim preprečiti organizacijo referenduma o njegovi odstavitvi, za katerega je opozicija zbrala 1,8 milijona podpisov.

Na protestu opozicije v prestolnici je vodja opozicije Henrique Capriles v soboto opozoril, da Maduro vodi nevarno strategijo. "Venezuela je bomba, ki lahko vsak trenutek eksplodira," je dejal okoli tisoč protestnikom.

Južnoameriška država, ki je velika proizvajalka nafte in ima največje rezerve nafte na svetu, je v veliko gospodarsko krizo zašla zaradi padca cen surove nafte. Inflacija je lani znašala 180,9 odstotka, bruto domači proizvod pa je upadel za 5,7 odstotka.