'Verniki so temelj'

Papež Benedikt XVI. se je spomnil 500-letnice položitve temeljnega kamna za baziliko Svetega Petra v Vatikanu. Ob tem je pozval katoličane, naj bodo "živi temelji" za rast rimskokatoliške cerkve. "Naj ta srečna okoliščina v vseh katoličanih vzbudi željo, da bi postali temelji za izgradnjo Svete Cerkve," je dejal ter izrazil "hvaležnost" papežem in arhitektom, ki so sodelovali pri gradnji tega spomenika, ter vsem, ki pomagajo pri njegovem vzdrževanju.

Med tradicionalnim nagovorom na velikonočni ponedeljek z okna svoje poletne rezidence Castel Gandolfo južno od Rima se je sveti oče spomnil dogodka, ko je papež Julij II., eden najbolj energičnih in najbojevitejših papežev v zgodovini, 18. aprila 1506 položil temeljni kamen za baziliko Svetega Petra, dolga leta največjo krščansko cerkev na svetu. Cerkev so začeli graditi na mestu, kjer je bila v 4. stoletju zgrajena Konstantinova bazilika, ki je stala nad grobom Svetega Petra. Baziliko je 18. novembra 1626 posvetil papež Urban VIII.

Konec večjih slovesnosti

Za kristjane se je sicer začel čas širjenja aleluje, veselega oznanila. V skladu s tradicijo in po zgledu svetopisemskih učencev, ki sta potovala v Emavs in na svoji poti srečala Jezusa Kristusa, verniki na velikonočni ponedeljek obiskujejo svoje sorodnike in prijatelje.

Na ta dan po ljudskem izročilu ljudje sekajo pirhe in pomaranče. Birmanski botri z velikonočnimi dobrotami obdarujejo svoje birmance. Ljudje so nekoč tudi verjeli, da po veliki noči, ko je zemlja blagoslovljena, otroci zunaj lahko hodijo bosi in se ni bati prehlada.

Začela se je tudi velikonočna osmina, ko se verniki osem dni zbirajo v domačih župnijskih cerkvah pri slovesnih mašah. V velikonočnem času je slovesno še na praznik vnebohoda, ko je po verovanju kristjanov Kristus zapustil zemeljski svet in šel v nebo, kjer bo bival vse do svojega drugega prihoda.