Kapsula se je uspešno vrnila na Zemljo

Na Floridi so uspešno izstrelili zasebno ameriško kapsulo, imenovano Zmaj, ki bi vesoljsko postajo lahko kmalu začela oskrbovati s potrebščinami in celo astronavti. Gre za kapsulo, ki jo je v vesolje ponesla raketa Falcon 9, obe pa sta v lasti kalifornijskega proizvajalca SpaceX.

To je prvi korak proti začetku komercialnih poletov v vesolje. Ameriška vlada si namreč želi preveriti, ali bi zasebna podjetja lahko ceneje in bolj učinkovito oskrbovala vesoljsko postajo, saj nameravajo Nasine raketoplane, ki na postajo že desetletja odvažajo potrebščine in astronavte, upokojiti že prihodnje leto.

Nasa je tako izbrala SpaceX in še eno družbo, Orbital Sciences, ter jima naložila izdelavo plovila za potovanje v Zemljini orbiti. Družbi SpaceX je prvi uspelo priti na izstrelitveno ploščad, za kar pa je samo do poletja morala vložiti skoraj 400 milijonov dolarjev.

Kapsula se je, potem ko se je deset minut po izstrelitvi ločila od rakete in dosegla orbito ter približno 300 kilometrov nad Zemljo izvedla nekaj manevrov, tudi uspešno vrnila na Zemljo. Zmaj je dvakrat obkrožil svet, nato pa se spustil v Tihi ocean, približno 800 kilometrov daleč od mehiške obale. Doslej je nadzorovana vrnitev uspevala le kapsulam, ki so v vesolje potovala v okviru vladnih programov.

Zmaja po vrnitvi čakata še dva preizkusa, ki bosta pokazala, ali vsi sistemi delujejo brezhibno. Dokler se kapsula ne bo izkazala za popolnoma varno, se ne bo smela približati vesoljski postaji.

SpaceX ima sicer 1,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo z Naso, ki predvideva izgradnjo 12 vesoljskih plovil, na katerih bo mogoče prevažati najmanj 20 ton tovora. Z njimi naj bi namreč oskrbovali vesoljsko postajo. Predvideni datum za dokončanje projekta je leto 2016.

V programu Nase z imenom Program orbitalne transportne službe sodeluje tudi podjetje iz Virginije Orbital Sciences, ki ima 1,9 milijarde dolarjev vredno pogodbo za osem dostav na ISS, ki bo v veljavi še vsaj do leta 2020, poroča STA.

Ameriški predsednik Barack Obama tako upa, da bo zasebni sektor pomagal zapolniti vrzel, ki bo nastala s prizemljitvijo Nasine flote vesoljskih plovil. Nasa bi tako dobila čas in sredstva za osredotočanje na zahtevnejše izzive, kot je konstrukcija zmogljivejših raket in plovil za potovanja dlje v vesolje.