Praksa in statistika pa kažeta, da postaja človeštvo vse manj občutljivo, ko gre za gojenje in ubijanje živali za par nesramno dragih čevljev ali mehak krznen plašč.

Pred dnevi je bilo tako objavljeno poročilo, da zaradi vse večjega povpraševanja modnih hiš po luksuznih dobrinah, preprodajalci na leto nezakonito uvozijo 500.000 kož pitonov, vrednih okoli milijardo dolarjev.

Kožo kač nato uporabijo za izdelavo torbic, čevljev in oblačil, na drugi strani pa s krčenjem populacije rušijo naravno ravnovesje.

In rešitev, ki jo ponujajo? Gojenje pitonov za kože na farmah. S tem pa tudi njih čaka usoda lisic, zajcev, činčil in drugih živali, ki svoje življenje, katerega edini namen je kožuh za modni izdelek, žalostno začnejo in končajo na farmah, ki uživajo precej dvomljiv sloves.

Zmagoslavna vrnitev kož in krzna

Pa kože eksotičnih kač niso edini živalski modni material, ki mu narašča priljubljenost.

Tako ekonomisti kot tudi modni poznavalci in borci za pravice živali ocenjujejo, da je krznu v zadnjih dveh letih, še posebej pa letos, uspela velika vrnitev v sam vrh modne industrije.

Na modnih pistah tednov mode v Londonu in New Yorku so večinoma korakale manekenke, odete v izdelke iz krzna, za izdelavo svojih izjemno dragih oblačil so ga v veliki meri uporabile celo blagovne znamke Tom Ford, Roksanda Ilincic, DKNY, J. Mendel in Alexander McQueen.

Od sramote do prestiža

Uradni izračuni krznarjev pravijo, da je krzno prisotno v kar 70 odstotkih letos predstavljenih kolekcij vrhunskih modnih oblikovalcev. Nekaj, kar je bilo pred dvajsetimi leti nepredstavljivo.

Nositi krznena oblačila je takrat v veliko državah pomenilo sramoto, tisti, ki bi se v njih odel, bi tvegal celo javno zasmehovanje ali napad aktivistov z rdečo barvo.

To je bil namreč čas, ko je organizacija Peta ljudi na krvavi kruh krznarske industrije opozorila z odmevno oglasno kampanjo "raje sem gola, kot da nosim krzno", ki so jo glasno podprle takratne supermanekenke in druge zvezdnice.

A se krznarska industrija ni dala. Leta zatišja je počasi izkoriščala za ponovno rojstvo svoje javne podobe, medtem ko so nasprotniki rahlo zaspali na lovorikah, oziroma niso našli enako učinkovite kampanje.

Danes se krznarska industrija kiti s pridevniki kot so "etično" in "luksuzno". In to zelo uspešno. Lani je raziskava YouGov pokazala, da 77 odstotkov generacije, stare 55 let in več, ki je bila pod vplivom kampanje o grozljivih plateh krznarske industrije, meni, da je uporaba krzna sporna in neprimerna. V skupini mladih od 18 do 24 let je takšno mnenje značilno le za slabo polovico.

Skladno z vse manjšim javnim nasprotovanjem, si krznarska industrija vse bolj mane roke ob velikih zaslužkih. Leta 2011 je ta industrija "obrnila" 11 milijard evrov, oziroma se je kar na novo rodila, saj je to pomenilo 70-odstotno rast. Lani so se prihodki krznarske industrije povzpeli že na 25 milijard evrov.

Z večjim povpraševanjem narašča tudi število ubitih živali. V "boljših" letih krznarske industrije to pomeni, da je okoli 50 milijonov živali na krznarskih farmah ubitih izključno za krzno, kar predstavlja 85 odstotkov vseh živali, ubitih zaradi krzna. Če k temu prištejemo še živali, od katerih kasneje porabijo še meso, na primer zajce, krznarska modna industrija na leto predela okoli milijardo kožuhov.

Volk v ovčji koži

Krznarska industrija uradno sicer zanika, da je borcem za pravice živali pred leti uspelo skoraj ohromiti posel s krznom. Namesto tega to obdobje imenujejo "krajša kriza sektorja", krivdo pa pripisujejo modnim oblikovalcem in sebi. "V kreacijah, opremljenih s krznom, dolgo ni bilo nobene kreativnosti. Moda se je spreminjala, krznarski posel je ostajal isti," pravi Sander Jacobsen iz Kopenhagen Furs. "Potem pa so krznarji ugotovili, da bo treba nekaj ukreniti, spremeniti uporabo materiala in mu vrniti modni duh," še dodaja Jacobsen.

V praksi je to pomenilo, da so krznarji začeli krzno, ki je bilo torej takrat osovraženo, barvati s kričečimi barvami, uporabljati preparate, ki so še povečali njegovo mehkobo in začeli s posebno tehniko tanjšanja materiala, kar je krzno naredilo primerno za nošenje tudi v toplejših krajih in državah z "novim denarjem" kot sta Kitajska ali Dubaj.

Podkupnina za slavne in bogate

Za veliko vrnitev krzna pa so – kot že za mnogo drugih trendov – poskrbeli zvezdniki. Krznarska industrija se je namreč iz Petine reklamne akcije nekaj naučila. Dejstva, da povprečni ljudje sledijo zgledu zvezdnikov.

Krznarska industrija je zato zvezdnike zasula z milijonskimi oglaševalskimi ponudbami. Čeprav to, da so jim plačali, priznajo le redki. Ponujeno je bilo očitno dovolj, da so se h krznu vrnile tudi zvezdnice, ki so mu prej nasprotovale. Še posebej izstopa manekenka Naomi Campbell, ki je celo nastopala v Petinem oglasu, leta 2009 pa se sprehajala v razkošnem krznenem plašču znamke Dennis Basso. Krzno je tudi redna oprava zvezdnic kot sta Rihanna ali Beyonce.

V Veliki Britaniji so šli krznarji še dlje. Osnovnim šolam so poslali učno gradivo, ki bi naj otrokom krzno predstavilo kot "lahek in igriv" material za oblačila, s katerimi bodo dosegli še posebej estetski videz.

Težava je, ker so njihovi "učni pripomočki" primerni za otroke, saj ne kažejo postopka pridobivanja krzna, medtem ko posnetke tega postopka, ki vključuje tudi odiranje živih živali, upa pokazati le redko kdo in še posebej ne otrokom. Pri povprečnem človeku bi menda ogled takšnega materiala lahko povzročil "travmatično izkušnjo".

Gre pa seveda za odlično potezo krznarske industrije. Na eni stran si vzgaja nekritične kupce, na drugi pa bodoče modne oblikovalce brez moralnih zadržkov.

Krvavo!

In kako "etično" novodobno pridobivanje krzna deluje v praksi? Če si kdo ob tem predstavlja lovca, ki se s puško na rami plazi po gozdu, se močno moti.

Večina kožuhov za modno industrijo je pridobljenih na farmah. Predpisi zanje so ohlapni ali jih v nekaterih delih sveta sploh ni. Na Finskem lisice gojijo v kletkah, komaj malo večjih kot so same. "Živali mesece trpijo v umazanih in prenatrpanih kletkah," opozarja predstavnica Pete Yvonne Taylor. "V teh pogojih prihaja do bojev med živalmi, do slepote, odprtih gnojnih ran. Zaradi ekstremnih pogojev se živali zatečejo celo k samopoškodovanju in kanibalizmu," nadaljuje.

V začetku leta je bil objavljen tudi posnetek ene od finskih farm, ki deluje z vsemi potrebnimi uradnimi dovoljenji, stranke pa so (bile) modne znamke kot so Burberry, Marc Jacobs, Fendi in Gucci. Celo tla kletke so bila izdelana iz žice, zaradi česar so imele živali težave z nogami, imele so vnete oči, številne so bile brez repov.

Elektrika, plin, odiranje živih živali

Lisice v kletkah preživijo okoli 7 mesecev, potem jih usmrtijo z elektriko. Poleg spornih farm, je največji madež krznarske industrije prav način ubijanja živali.

Da bi ohranili čim višjo kvaliteto krzna, namreč krznarji popolnoma pozabijo, da imajo opravka z živimi bitji. Medtem ko lisice pobijajo z elektriko, nekatere druge živali ubijajo s plinom. Še huje je tam, kjer vlada popolna odsotnost predpisov, prevladuje pa odiranje živih živali.

Krznarji se branijo in trdijo, da se takšni načini ubijanja pojavljajo le na malo farmah. A vse večja priljubljenost krzna je povzročila predvsem povpraševanje po poceni krznu iz regij, kjer ni evropskih predpisov, ki vsaj malo ščitijo živali.

Namesto zajca – mačka

Še posebej problematično je krzno, ki je uvoženo iz Azije. Zaradi omejenih sredstev v Evropi nato niti ne izvedejo testov, da bi ugotovili, ali krzno zares pripada živalski vrsti, ki je navedena na etiketi. Tako se je že zgodilo, da je nemško tekstilno podjetje ugotovilo, da jim je kitajski dobavitelj namesto zajčjih kož in kož činčile, pošiljal mačje kožuhe.

Kitajska zakonov o pravicah živali ne pozna. Poznajo pa zakon "ponudbe in povpraševanja". Posnetku odiranja žive živali, ki na koncu še proseče pogleda v kamero, tako tam ni sledilo zgražanje ali kakšna sprememba. Dokler je kupcev dovolj, kaj takšnega menda niti ni potrebno …

Pritiski javnosti zaležejo

Prav zaradi grozljivih posnetkov, ki so sprožili jezo pri strankah, se je že več modnih blagovnih znamk odločilo, da iz seznama materialov za svoja oblačila, črtajo krzno in druge sporne materiale.

Lani jeseni je na primer oblačilni gigant H&M preklical dobavo izdelkov iz angora volne, ko je PETA objavila videoposnetek, na katerem na Kitajskem, od koder pride 90-odstotkov te volne, angora zajce privežejo ob lesene mize, potem pa delavci z rokami trgajo njihovo dlako, medtem ko živali v agoniji cvilijo od bolečine.

Da uporaba krzna ni nujna za preživetje blagovne znamke niti v času, ko se vanj oblači menda tudi najbolj posnemana, vsaj ko gre za oblačila, ameriška starleta Kim Kardashian, pa dokazujejo blagovne znamke Stella McCartney, Calvin Klein, Simone Rocha, Tommy Hilfinger, Ralph Lauren, Lacoste, Diesel in na primer Arcadia Group, kjer domujejo znamke Topshop, Miss Selfridge in Dorothy Perkins, ki tega materiala ne uporabljajo.