Strela: Da je nesrečo letala povzročila strela, je bila prva hipoteza, ki je še vedno niso opustili. A to nikakor ne more biti edini vzrok. Letalo namreč deluje kot Faradayeva kletka, kar pomeni, da se pri udarcu strele ne zgodi nič. Sicer pa se v povprečju to pripeti enkrat na vsakih tisoč ur leta, kar je precej pogosto. Le 15 nesreč v zadnjih 50 letih je mogoče pripisati streli. Najhujša se je zgodila v bližini Madrida leta 1976. Ker je narasla temperatura, so se vneli hlapi goriva v rezervoarju iranskega boeinga 747 in letalo je v zraku eksplodiralo.
Napaka na elektroniki: Če že, je strela za nesrečo kriva posredno, povzročila naj bi napake na elektroniki. Letalo je kontrolnemu stolpu sicer poslalo avtomatično sporočilo o težavah, kar pa ne pomeni, da so tudi vzrok nesreče. A hipoteze ne gre izključiti. Zaradi takšnih težav bi lahko odpovedali nadzorni sistemi, pa tudi radarji, ki opozarjajo na turbulence. Največjim se morajo letala izogniti za najmanj 16 kilometrov, če vanje treščijo neposredno, jih lahko ogromna sila dobesedno zdrobi.
Turbulenca: Letalo je moralo prečkati Ekvator, kjer se srečujejo stalni vetrovi z južne in severne poloble. Pihajo lahko s hitrostjo do 300 kilometrov na uro, oblaki nastajajo tudi do 16 kilometrov visoko, motnje pa imajo lahko več sto kilometrov premera. Verjetnost turbulenc je zelo velika in letalo je najbrž padlo v tak zračni žep. Med letalci in pomorščaki območje velja za eno od najbolj nevarnih na zemeljski obli.
Terorizem: Te možnosti francoske oblasti niso izključile, čeprav še nobena organizacija ni prevzela odgovornosti. Dokaze o bombi na krovu bo zelo težko najti, zato bo ta hipoteza še dolgo ostala živa.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.