VIDEO: Morija po vrnitvi Butove

V Karačiju sta po prihodu nekdanje premierke Benazir Buto, ki je bila osem let v izgnanstvu, odjeknili dve eksploziji, pri čemer naj bi bila tarča napada prav Butova in njen konvoj vozil. Razstrelil naj bi se samomorilski napadalec, druga bomba pa naj bi bila skrita v vozilu, ki so ga našli v bližini eksplozije. Prva eksplozija je bila manjša, sledila pa ji je še ena večja, ki je odjeknila le trenutek zatem, ko se je z avtobusom mimo pripeljala Butova.

Umrlo je več kot 115 ljudi, je sporočila policija, med njimi tudi člani spremstva Butove in pripadniki njene stranke. Prav tako je med mrtvimi najmanj 20 policistov. Nekdanja premierka je nepoškodovana in je že zapustila kraj dogodka. "Gospa Buto je nepoškodovana in že na varnem v svoji rezidenci," je povedal predstavnik policije.

Ranjenih naj bi bilo okoli 200 oseb, med njimi številni huje. Priče pripovedujejo o grozljivem prizoru. Avtobus z Butovo in njenim spremstvo je zalila kri, po ulici je videti dele teles. "Kri je bila vsepovsod, telesa so negibno ležala, na ulici je vladal kaos, nihče ni vedel, kam naj beži," je povedala očividka.

Čeprav še nihče ni prevzel odgovornosti za napad, pa je možnost, da so napad izvedli uporniki, ki so povezani s teroristično organizacijo Al Kaida, saj so pred tem grozili Butejevi, ker podpira ameriško vojno proti terorizmu.

Predsednik Pervez Mušaraf je dejal, da je napad ''zarota zoper demokracijo''. Napad je obsodila tudi Bela hiša. "Ekstremistom ne bomo pustili, da bi Pakistan sam izbral predstavnike ljudstva s pomočjo odprtega in demokratičnega sistema," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Gordon Johndroe.

Vrnitev po osmih letih

Butova se je vrnila iz osemletnega izgnanstva, na letališču v pristaniškem mestu Karači pa jo je pričakalo več kot 100.000 ljudi. Oblasti so okrepile varnostne ukrepe, da bi jo zaščitile pred morebitnim napadom islamskih skrajnežev, saj je znana kot njihova nasprotnica.

Na letališču v Dubaju je Butova dejala, da se ji vrnitev zdi kot čudež: "Hvaležna sem bogu in vesela, da sem doma. O tem dnevu sem sanjala. Upam, da se bo čudež zgodil tudi za obubožane in revne prebivalce Pakistana, ki si želijo sprememb, varnosti, priložnosti in zaposlitev," je dejala in dodala, da se vrača v domovino "s sporočilom sprememb in upanja v boljšo prihodnost za demokracijo". "Moja vrnitev pomeni začetek pohoda proti boljši prihodnosti Pakistana," je dejala.

Butova, ki je bila premierka med leti 1988 in 1990 ter 1993 in 1996, je iz Pakistana odšla leta 1999, da bi se izognila sojenju zaradi korupcije. V domovino se je vrnila, potem ko je pakistanski predsednik Pervez Mušaraf na začetku meseca podpisal odlok o njeni pomilostitvi oziroma pomilostitvi vseh politikov, proti katerim so bile v letih 1985-1999 vložene obtožbe zaradi korupcije. Gesta je odprla tudi pot za zavezništvo med Butovo in Mušarafom, potem ko sta se več mesecev pogovarjala o morebitni delitvi oblasti, pri čemer sta bila glavna pogoja Butove, da se Mušaraf odreče vojaškemu položaju ter ovrže vse obtožbe proti njej in drugim opozicijskim politikom.