Ruska federacija je zakonsko prepovedala uvoz tjulnjih kož. To dokazuje dokument Svetovne trgovinske organizacije, ki ga je javnosti razril Mednarodni sklad za pravice živali (IFAW). Predsednica organizacije IFAW Sheryl Fink je sprejeti sklep pozdravila, obenem pa poudarila, da se s tem mednarodna trgovina s smrtjo ne zaključuje.
Da je trgovinsko prepoved res uvedla, je potrdila tudi ruska stran, s tem pa se pod vprašaj postavlja prihodnost kanadskega lova na tjulnje, saj je prav Kanada največja predelovalka tjulnjih kož in največja svetovna izvoznica tovrstnih izdelkov. Kar 90 odstotkov tjulnjih kož je doslej Kanada prek Norveške izvozila prav v Rusijo. Finkova poudarja, da je s tem kronana zmaga 40-letnih prizadevanj in boja za mednarodno obsodbo nehumanega in nepotrebnega lova in iztrebljanja tjulnjev.
Sklepu navkljub se je kanadski oddelek za mednarodno trgovino postavil v bran domači predelovalni industriji, kakšen pa bo odziv uradnih oblasti, pa je zaenkrat še neznanka. Svetovno povpraševanje po krznu se od leta 2009 manjša. Tedaj je 27 članic Evropske unije sprejelo prepoved uvoza tjulnjih izdelkov, udarec več pa je kanadskim lovcem sedaj zadala tudi Rusija. ZDA so uvoz prepovedale že leta 1972. Čeprav predstavlja kanadski lov na tjulnje le manjši del ribolova in predelovanja na vzhodni obali države, presegajo številke kruto pomorjenih tjulnjev tudi 300.000 tjulnjev letno. Kanadska vlada je doslej lov zagovarjala kot zelo reguliranega in gospodarsko pomembnega za obstoj obalnih območij.
Kanadska vlada si prizadeva doseči odpravo evropske prepovedi uvoza tjulnjevine s pomočjo Svetovne trgovinske organizacije, tako pa nameravajo predvidoma nasprotovati tudi legitimnemu sklepu ruske vlade, saj je Rusija od prejšnjega petka polnopravna članica WTO.
Krvava praksa dobičkarjev se nadaljuje
Komercialni lov na tjulnje poleg Kanade izvajajo še Namibija, Danska, Grenlandija, Norveška in Rusija. Kanadski oddelek za ribištvo in oceane DFO je osnovni regulator lova na tjulnje na tleh Kanade. Leta 2007 je DFO odobril poboj 270.000 tjulnjev, številke pa so se do leta 2010, ko je pod bati in sekirami neusmiljenih lovcev v krvi obležalo 330.000 tjulnjev, le povečevale.
Kvote so se povečevale, DFO pa je moral zaradi nekontroliranega iztrebljanja populacije tjulnjev nazadnje uvesti restriktivne omejitve, tako je bilo nazadnje dnevno dovoljeno uloviti 400 tjulnjev, na posamezni barki pa so smeli lovci prevažati 2.000 tjulnjih trupel. Kanada je leta 1987 zakonsko prepovedala lov na tjulnje novorojenčke, ki so cenjeni zaradi belega krzna, prav tako pa je prepovedano pobijati modrohrbte mlade tjulnje. Po 12–14 dnevih mladički začnejo spreminjati belo varovalno barvo, nato jih lovci po pravilih že smejo loviti.
Prav lov, med katerim množice lovcev na ledenih zaplatah brez milosti morijo tjulnje z bati, sekirami in krampi, še žive pa s kavlji vlečejo na ladje, je v zadnjih letih vse bolj kontroverzen, na vse glasnejše klice borcev za pravice živali in ekologe pa so se navkljub visokim dobičkom ter prestižu morale odzvati posamezne države. Rusija je leta 2009 prepovedala lov na mladiče, mlajše od leta dni.
Prav tako se manjša povpraševanje kupcev po krznarskih izdelkih, zato strmo padajo tudi cene nekdaj zelo dragega krzna. Če je Kanada še leta 2006 z lovom na tjulnje zaslužila 18 milijonov kanadskih dolarjev, dobički usihajo. S cene 100 dolarjev za krzno so cene danes padle na 8–15 dolarjev na krzno, tako sta lov in morija vse manj ekonomsko donosna.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.