Že dve leti je ženski zapor na Igu dom danes 28-letne ženske, ki je v nesreči pod vplivom alkohola leta 2020 povzročila smrt najboljšega prijatelja. Obiskali smo jo že lansko jesen. "Vedno ostane po nesreči neka črnina. Tudi, če mi je mati umrlega odpustila, še vedno je v zavesti dogodek, ki ne bo nikoli izbrisan. Lahko se na pretege trudim, ampak njega ne morem vrniti. Kar je najhuje tudi zame," pripoveduje povzročiteljica nesreče.
Izrekli so ji kazen tri leta in pet mesecev zapora ter prepoved vožnje za eno leto. Še vedno je v zadregi, besede gredo težko z jezika. V zavodu je bila v programu, ki je bil povezan z izobraževanjem o alkoholu in drogah. Na žalost sta omenjeni substanci še vedno prekomerno prisotni zunaj zapora. Ker se smrtne nesreče še vedno dogajajo, tudi zelo mladih ljudi, želi biti slišana: "Za volan nikakor z alkoholom, popolnoma trezni, brez drog. Čim bolj spočiti," poudarja.
Kazen je sprejela, prav tako zapor, delo v njem in ponujeno pomoč. Ni pa vedno tako. Nastasia Živkovič, ki opravlja delo svetovalke – pedagoginje ZPKZ Ig, pojasnjuje: "Nekatere ne želijo z nami delati, veste, ene odklanjajo. Ne želijo razgovorov, ne želijo nasvetov, ne želijo nič. To je čisto odvisno od posameznice do posameznice."
Pri osemindvajsetih letih nosi težko izkušnjo, obenem jo je pa tudi naučila, da ne sme biti več tako naivna. V zaporu je pridobila samozavest. "Osebnostno sem zelo zrasla," pravi. Želi pomagati drugim, da ne bi stopili v njene čevlje. Srečanje izkoristi za opozorilo ljudem, naj ob prometnih nesrečah ne pišejo grdih komentarjev, saj tako udeleženci kot svojci že tako ali tako trpijo, sploh ko so posledice hude. "Tega ne sporočam samo mladim, ampak tudi odraslim, prek družbenih omrežij, naj ne pišejo grdih komentarjev in naj ne obsojajo ljudi, ki jih sploh ne poznajo, ki niso bili v njihovi koži v tistem trenutku, naj ne žalijo, ponižujejo," opozarja.
Ker je zdaj v odprtem oddelku zapora, ima možnost uporabe telefona in tudi interneta. V zaporu pa se ji, kar z veseljem pove, iztekajo zadnji dnevi. Odobrili so ji pogojni odpust, tako bo konec avgusta že doma.
A ugodnosti in pogojni odpust ne padejo z neba. Živkovičeva slednje komentira: "Vse je odvisno od tega, ali bo rehabilitacija uspešna. Torej od njih samih." Kot prvi korak navaja njihovo iskreno željo po spremembi. Tega pa je storila tudi naša sogovornica, ki bo že konec avgusta doma. Na svobodi jo čakajo novo življenje, nova služba in novi prijatelji. "Nove izkušnje, ki sem jih tu pridobila, kar mi res ogromno pomeni," zaključuje.
