''Znamenja so prepoznavna tako pri gibanju denarne mase kot tudi v še vedno močnem povpraševanju po posojilih,'' je po seji sveta dejal predsednik ECB Wim Duisenberg. Po njegovem mnenju odločitev ECB ne bo ogrozila gospodarske rasti v državah območja evra. Hkrati pa je tudi znak delodajalcem in sindikatom, naj v svojih dogovorih pravočasno upoštevajo dejavnike, ki igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnosti cen. Evro se je v primerjavi z dolarjem danes nekoliko okrepil.
To je drugo zvišanje obrestnih mer v enoletni zgodovini te ustanove. Prvič je ECB obrestne mere zvišala novembra lani, ko je najpomembnejšo obrestno mero dvignila za pol odstotne točke na tri odstotke. Svet ECB je na današnji seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, za četrt odstotne točke povečal tudi obe ostali ključni obrestni meri, in sicer znaša obrestna mera za depozite prek noči po novem 2,25 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB sposojajo denar, pa 4,25 odstotka.
ECB si prizadeva, da bi stopnja inflacije na območju evra, ki ga kot enotno valuto uporablja 11 članic Evropske unije, ostala pod dvema odstotkoma letno. Toda padanje vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem - minuli četrtek je dosegel rekordno nizko vrednost 0,9668 dolarja - je sprožilo bojazni pred t.i. uvoženo inflacijo, ki bi jo lahko povzročil uvoz blaga z dolarskega območja na območje enajsterice. Evro je od svojega ''rojstva'', 1. januarja 1999, namreč že izgubil približno 16 odstotkov vrednosti.
V sredo je ključne obrestne mere zvišala tudi ameriška centralna banka, in sicer prav tako za 0,25 odstotne točke.
