Grčija zatiska pas: Višji davki in nižje plače

Grška vlada je dodatne varčevalne ukrepe sprejela pod pritiskom finančnih trgov, na katerih se Grčija vse težje zadolžuje, zaradi česar ji po nekaterih podatkih grozi celo nezmožnost odplačevanja obveznosti, in EU.

Grške težave so navzdol potegnile tudi vrednost evra ter zamajale zaupanje v skupno evropsko valuto, zaradi česar je nemška kanclerka Angela Merkel nedavno ugotovila, da se je območje evra znašlo v najtežjem položaju od njegove ustanovitve leta 1999.

Grški premier George Papandreu je že v torek v govoru pred poslanci vladajoče socialistične stranke državljane opozoril, da se je država znašla v razmerah, ki so podobne vojnim, država pa si po njegovih besedah preprosto ne more privoščiti stanja, v katerem ne bo mogla izplačati plač in pokojnin.

Ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja

Dodatne ukrepe je Papandreu javnosti uradno predstavil potem, ko bo o njih obvestil predsednika republike Karolosa Papuliasa.

Grška vlada se je odločila za dvig davka na dodano vrednost z 19 na 21 odstotkov, dvig trošarin na cigarete in gorivo, povišanje davkov na luksuzne dobrine, kot so prestižni avtomobili, jahte, dragi kamni in usnjene dobrine, dodatno znižanje prihodkov javnih uslužbencev z ukinitvijo še nekaterih ugodnosti – tokrat naj bi za 30 odstotkov zmanjšali regres za letni dopust – ter skrčenje izdatkov za štipendije in druge socialne transferje. S tem naj bi javnofinančni primanjkljaj zmanjšali za 4,8 milijarde evrov.

Kmalu naj bi Grčija na finančnih trgih izdala novo državno obveznico v višini med tremi in petimi milijardami evrov. V ameriški investicijski banki Goldman Sachs so minuli teden opozorili, da se Grčija že sooča z resnimi težavami pri refinanciranju državnega dolga. Grčija naj bi tako letos na finančnih trgih uspela zbrati le 14 milijard evrov, za svoje finančne potrebe pa naj bi potrebovala 55 milijard.

Srečanje z Merklovo in Obamo

Papandreu je sicer doslej zavračal možnost neposredne finančne pomoči Grčiji, zavzemal pa se je za drugačne oblike pomoči partneric v območju evra. Grški premier se je že srečal z voditelji ključnih evropskih držav, v naslednjih dneh pa ima na dnevnem redu srečanje z Merklovo, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in celo ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Danes je v pogovoru s Papuliasom, ki ga je prenašala televizija, poudaril, da Grčija sedaj pričakuje solidarnost s strani evropskih partneric. Ta je po njegovih besedah "druga stran dogovora med Grčijo in EU". Obenem pa je dejal, da Grčija ne izključuje možnosti, da se po pomoč obrne na IMF, če evropske solidarnosti ne bo.

V Berlinu, kamor se glede pomoči Grčiji usmerja največ pogledov, so doslej takšno možnost zavračali in od Grčije zahtevali, da svojo hišo spravi v red. Se pa v Berlinu vseeno bojijo posledic morebitnega paketa pomoči Grčiji, zaradi česar se je v torek zvečer po poročanju nemških medijev na izrednem sestanku zbrala nemška vladna koalicija.

Kot piše časnik Handelsblatt, je Merklova na tem srečanju poudarila, da je stabilnost evra v tem trenutku ključnega pomena. Na nemškem finančnem ministrstvu naj bi zato že pripravljali paket pomoči Grčiji pri zadolževanju na finančnem trgu, najverjetneje v obliki jamstev.  Na današnjo odločitev Aten so se v Berlinu odzvali z odobravanjem. Izrazili so tudi upanje, da bo tak korak okrepil zaupanje v Grčiji na finančnih trgih.

V Bruslju so zadovoljni

Evropska komisija je pozdravila grške ukrepe, njen predsednik Jose Manuel Barroso pa je poudaril, da bo zdaj ključno njihovo celovito in pravočasno uresničevanje. "To je v interesu ljudi v Grčiji, ki bodo imeli koristi od bolj zdravih javnih financ, boljših gospodarskih obetov in priložnosti za zaposlovanje. Prav tako pa je to pomembno za vsesplošno finančno stabilnost območja evra," je dejal. Dodal je, da so predstavljeni ukrepi "močan signal pripravljenosti grške vlade, da nadaljuje s pogumnimi odločitvami".