Visoka udeležba v BiH

V Bosni in Hercegovini so se volivci v večji meri kot pred štirimi leti odzvali na pomembnih splošnih volitvah, na katerih so izbrali vodstvo, ki bo prvič po koncu vojne pred enajstimi leti vodilo državo brez nadzora mednarodne skupnosti. Volilna udeležba do 14. ure, pet ur pred zaprtjem volišč, je bila 31,54-odstotna, je sporočila osrednja volilna komisija, ki bo prve delne izide, samo za predsedstvo, objavila po polnoči. Volitve so minilo mirno in brez težav, z manjšimi nepravilnostmi.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schwarz-Schilling je na enem od volišč v Sarajevu izrazil pričakovanje, da se bodo bosansko-hercegovski politiki po volitvah "vrnili k resnemu delu". Pred volitvami jih je kritiziral, ker so se namesto, da bi sprejemali nujno potrebne zakone, že nekaj mesecev pred volitvami posvetili predvolilni kampanji.
Haris Silajdžić, bivši premier in zunanji minister BiH ter glavni favorit za bošnjaškega člana predsedstva BiH, pa je ob oddaji glasu menil, da bi mednarodna skupnost morala ohraniti pomembno navzočnost v državi. Izrazil je upanje, da bo po morebitnem odhodu visokega predstavnika nadomestil "močan posebni predstavnik EU".

Urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti, ki je imel več kot desetletje pomembne pristojnosti na področju izvršne oblasti in je bil zadnja leta dejansko najmočnejša centralna oblast, predvidoma ukinili 30. junija 2007. Njegove pristojnosti se bodo prenesle na tokrat izvoljene predstavnike oblasti BiH, ki bodo s tem enajst let po koncu vojne prvič v celoti prevzeli odgovornost za državo. V državi bo sicer ostal posebni predstavnik EU, katerega naloge že sedaj opravlja Schwarz-Schilling, ki pa bo imel drugačno vlogo.

2,7 milijona volilnih upravičencev je med 7245 kandidati 36 strank in osmih koalicij ter 12 neodvisnimi kandidati za štiriletni mandat do 19. ure izbiralo nove poslance parlamentov BiH in obeh entitet ter tričlansko predsedstvo. V Republiki srbski so volili tudi predsednika in podpredsednika entitete, v Federaciji BiH pa predstavnike v deset kantonalnih skupščin.

Javnomnenjske raziskave pred volitvami so pokazale, da bi lahko bila vodja Stranke za BiH Haris Silajdžić kot tudi visoki predstavnik Stranke neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Nebojša Radmanović skoraj zagotovo izvoljena za bošnjaškega oziroma srbskega člana predsedstva. Za hrvaškega člana pa so izenačeni trije kandidati - sedanji član predsedstva Ivo Miro Jović (HDZ BiH), Željko Komšić (SDP) in Bozo Ljubić, predsednik aprila ustanovljene stranke HDZ 1990, ki je nastala iz nezadovoljstva s HDZ BiH.

Za predsednika Republike srbske se je potegovalo 15 kandidatov. Največ možnosti za zmago imata sedanji predsednik Dragan Čavić iz Srbske demokratske stranke (SDS) in Milan Jelić iz SNSD, stranke sedanjega premiera Republike srbske Milorada Dodika.

BiH, ki ima 3,8 milijona prebivalcev, je sicer ena najrevnejših evropskih držav, kjer je stopnja brezposelnosti 31-odstotna. Na zadnjih, lokalnih volitvah leta 2002 so volivci izvolili nacionalno usmerjene stranke. Kljub nacionalistično obarvani retoriki v tokratni predvolilni kampanji pa naj bi bili v prednosti socialni demokrati.

Prvi pomembnejši izziv novoizvoljenih oblasti bo uresničitev reforme policije, od katere je odvisen podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU, ki naj bi se zgodil do konca leta. Lotiti pa se bodo morali tudi ustavne reforme, saj bo morala BiH zagotoviti tudi strukture, ki bodo zagotavljale izvajanje sporazuma.