Očitno se je Janez Drnovšek odločil iz defenzive preiti v ofenzivo, predvsem v odnosih s Hrvaško. V zadnjem času je namreč sovpadanje nekaterih dogodkov v hrvaško-slovenskih odnosih (mejni incident na slovensko-hrvaški meji, govorice o prodaji za molk Trdinovega vrha ter obisk Jelinčiča v Beogradu) povzročilo zmedo na slovenskem političnem prizorišču, premiera Drnovška, sicer izredno realnega in nadvse pragmatičnega politika, pa potisnilo v obrambni položaj. Vtis je, da se zadnje tedne najvišji slovenski politični organi ukvarjajo samo s Slovenijo, piše Mihailo Ničota. Drnovšek je, po krajšem molku, ponovno prevzel pobudo, poudarja Ničota in kot primer te pobude navaja premierovo izjavo, da bo poskušal doseči konsenz političnih strank o dogovorih s Hrvaško in "delovno kosilo" s prvaki opozicije. Posledica te pobude je oblikovanje skupine za prijateljstvo s Hrvaško in zahteva parlamentarnega odbora za mednarodne odnose po obravnavi protihrvaškega obnašanja Zmaga Jelinčiča. Jelinčič je sedaj povsem razkrinkan, poudarja Ničota ter na koncu sprašuje, če je to tudi začetek nove precej bolj učinkovite faze pospešenih pogajanj in dogovorov med Hrvaško in Slovenijo.
