Vlada je kulturne spomenike državnega pomena razglasila na podlagi zakona o kulturni dediščini, ki je začel veljati februarja letos. Zakon ločuje kulturne spomenike na tiste, ki imajo spomeniške lastnosti državnega pomena, in na tiste lokalnega pomena. Hkrati določa, da kulturne spomenike državnega pomena razglasi vlada na predlog pristojnega javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na današnji seji vlade sta bila sprejeta prva dva bloka predlogov razglasitev za spomenike državnega pomena, pripravljajo pa se tudi nadaljnji predlogi. V 73 razglasitvenih aktih sta zajeti 102 izbrani enoti kulturne dediščine, od tega jih je 43 predvidenih za lastninjenje po zakonu o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti, ki je v postopku v DZ.
Z aktom o razglasitvi dobi spomenik svoj pravni status in podleže režimu varovanja kulturnih spomenikov, kot ga določa zakon. Razglasitveni akti vsebujejo identifikacijo spomenika, varstveni režim spomenika in njegovo vplivno območje, pri katerem so upoštevane zlasti zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.