Hrvaški premier Ivo Sanader je na današnji redni seji vlade poudaril pomembnost omenjanja leta 2009 kot možnega datuma vstopa Hrvaške v Evropsko unijo v poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga je v sredo v Strasbourgu sprejel Evropski parlament. "Evropski parlament je na ta način izkazal željo, da leta 2009 potrdi sporazum med Hrvaško in EU," je dejal Sanader. Dodal je, da bi bila uresničitev tega načrta velik uspeh za Hrvaško.
Predsednik hrvaške vlade je povedal, da pri tem ni treba pozabiti "institucionalnih problemov, ki jih ima EU". Vsekakor pa je za Hrvaško najbolj pomembno, da hitro in kakovostno končata pristopna pogajanja z EU, poudarja Sanader.
Poročilo omenja tudi izzive in probleme, ki čakajo Hrvaško. Sanader je dejal, da jih bo vlada "odločno reševala", posebej glede reforme javne uprave in boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji.
V sredo sprejeto poročilo med drugim tudi poziva slovensko in hrvaško vlado, naj za rešitev vprašanja meje izkoristita vse razpoložljive možnosti in upoštevata doslej dosežene dogovore. V kolikor pa Hrvaška s sosednjimi državami pri mejnih vprašanjih ne uspe najti dvostranskih dogovorov, pa naj se uporabi posredovanje tretje strani, je zapisano v poročilu.
Zagrebški časnik Jutarnji list ob tem ocenil, da gre za kompromisni amandma, ki ga je možno različno interpretirati. "Za Hrvaško lahko pomeni tudi arbitražo, za Slovenijo pa le posredovanje tretje strani," piše Jutarnji list.
Sanader je danes v zvezi s Slovenijo še dejal, da je Zagreb predlagal Ljubljani, da odprta vprašanja glede meje urejata na mednarodnem sodišču. "Hrvaška in Slovenija sta sosedni in prijateljski državi, vendar prijateljstva ne bomo kupovali z ozemljem," je zaključil Sanader.
Swoboda: Slovenija bi lahko vložila veto
Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško, avstrijski poslanec Hannes Swoboda, je za spletno izdajo avstrijskega časopisa Der Standard dejal, da bi Slovenija zaradi spora o meji lahko vložila veto na vstop južne sosede v EU. Podpredsednik politične skupine socialdemokratov (PES) je sicer poudaril, da bi Hrvaška lahko vstopila v EU leta 2010 ali 2011.
Hrvaško po mnenju Swobode na poti v Evropsko unijo še čakajo trije ključni problemi: sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ter reforme na področjih gospodarstva in pravosodja. "Seveda so problem tudi spori o meji, ampak predvsem zaradi tega, ker je ena izmed sprtih držav članica EU, in sicer Slovenija. Načeloma bi Slovenija torej lahko vložila veto," je dejal Swoboda.
Spor o kopenski meji je "pravzaprav zanemarljiv", saj gre le za nekaj kvadratnih metrov, je menil Swoboda. "To se vedno znova izrablja na volitvah, v resnici pa je to smešno. Bolj kritično je pri meji na morju," je dejal avstrijski socialdemokrat.
Swoboda je nakazal tudi možnosti za vključitev tretje strani v slovensko-hrvaški spor. To vlogo bi po mnenju avstrijskega poslanca lahko odigral bivši politik iz tretje države, Meddržavno sodišče ali Mednarodno sodišče za pomorsko pravo. "Za katero izmed variant se sprti stranki odločita, je prepuščeno njima - pomembno je le, da se že vnaprej zavežeta razsodbi, ne glede na to, kako bo izgledala," je poudaril Swoboda.
Swoboda se je v pogovoru za Der Standard tudi natančneje opredelil do pristopnega datuma Hrvaške. V poročilu o napredku Hrvaške, ki ga je v sredo sprejel Evropski parlament, je namreč nakazana možnost, da bi parlament lahko dal zeleno luč za vstop Hrvaške še pred evropskimi volitvami junija 2009. To naj bi kandidatko spodbudilo k pospeševanju reform, je razložil Swoboda. "Sicer pa traja več mesecev, da je pristopna pogodba dodelana. Dejanski vstop ne bo mogoč pred letom 2010 ali 2011," je poudaril avstrijski poslanec.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.