"Protestiramo proti trdnjavi Evropi, proti politiki Evropske unije do kmetijstva in izobraževanja. Tu smo, da protestiramo proti nezaposlenosti v EU in proti kapitalizmu," je poudaril eden izmed udeležencev protestov, ki tudi tokrat spremljajo vrh Evropske unije, ki poteka v letovišču Porto Karas v bližini Soluna.
V nasprotju s pričakovanji organizatorjev vrha - ki so za varovanje pomembnih gostov srečanja angažirali več kot 15 tisoč policistov in vojakov ter mobilizirali helikopterje, vojaška letala in vojaške ladje, v pripravljenosti pa so tudi sile zveze Nato – se je na demostracijah proti politiki Evropske unije, neoliberalni globalizaciji in kapitalizmu zbralo približno 2.500 ljudi. Protesti so potekali mirno, nekoliko nasilneje je bilo le, ko se je skupina okoli stotih anarhistov spopadla s policijo. Aktivisti so na grško policijo, ki je znana po svoji brezkompromisnosti, metali zažigalne bombe, kamenje in steklenice, policija pa je demonstrante tri kilometre pred krajem, kjer poteka srečanje, zaustavila s solzivcem.
Dober sprejem ustave EU
Načelne medsebojne naklonjenosti pa bo vsekakor precej manj od oktobra dalje, ko bodo evropske vlade začele pogajanja za sebi najbolj ugodno končno politično ureditev razširjene skupnosti. Nihče več sicer ne nasprotuje zamenjavi polletnih vodenj EU s predsednikom ter zunanjim ministrom EU, nedorečeno pa ostaja, če bo šlo za izvolitev ali imenovanje, kolikšno število glasov v organih Unije bo potrebno za vrste pomembnih odločitev ter kako močna bo sploh še evropska izvršna oblast – Evropska komisija s 25 komisarji.
Če ustavna pogodba ne bo dorečena v času italijanskega predsedovanja, ki se začne 1. julija, in se zavleče v pomlad, bo res da bolj formalno o dokumentu, ki se tiče prihodnosti vseh, odločala tudi deseterica novink. Pravna podlaga za to je polnopravno članstvo, kjer pa ne bo težav, saj je podpis ustave EU načrtovan po širitvi 1. maja 2004 in pred volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale mesec dni zatem.
Rop: Opozorili smo na nujne popravke
Premier Anton Rop je v Solunu ocenil, da je osnutek ustavne pogodbe, ki ga je pripravila konvencija o prihodnosti Evrope, dobro izhodišče za razpravo na medvladni konferenci, s katero bo reforma dokončno dogovorjena. "Zato globoko poseganje vanjo ni smiselno, so pa nujni nekateri popravki, ki sem jih danes posebej izpostavil," je ob robu vrha dejal Rop. Kot je pojasnil premier so izboljšave potrebne pri rešitvah, ki bodo v veljavo stopile po letu 2009 in se nanašajo na glasovanje s kvalificirano večino in na institucionalni ustroj.
Slovenija si bo po Ropovih besedah prizadevala, da se pet poslanskih mest v Evropskem parlamentu ohrani kot minimalni prag, medtem ko pri predsedniku Evropskega parlamenta želi omejeno vlogo in pristojnosti, ki se ne smejo podvajati s pristojnostmi predsednika Evropske komisije. Posebej je Rop pozdravil še odločitev, da bodo države pristopnice na medvladni konferenci sodelovale polno in enakopravno s sedanjimi članicami, ter dogovor, da bo podpis pogodbe potekal po 1. maju 2004, torej potem, ko bo deseterica novink že vstopila v EU.
