Premier Miro Cerar je danes ob koncu vrha zveze Nato v Varšavi dejal, da se zavezništvo s tem vrhom prilagaja novim svetovnim grožnjam in izzivom. Kot je poudaril, so države članice zavezništva izkazale veliko enotnost pri soočanju s temi izzivi, med katerimi je izpostavil kibernetske grožnje, terorizem in množične migracije.
"Zelo pomembno je, da se Nato ponovno krepi, tako organizacijsko in finančno kot s svojo vizijo, kako zagotavljati varnost svojim članicam in njihovim državljanom in s tem je kot najmočnejša obrambna zveza na svetu zelo pomemben dejavnik miru in stabilnosti v svetu," je v izjavi za slovenske medije dejal Cerar.
Zatrdil je, da se Slovenija v skladu z varnostnimi zahtevami, ki jih predstavljajo ti varnostni izzivi in grožnje, ustrezno modernizira tudi na področju obrambe. "Naša vlada je zaustavila trend padanja izdatkov za obrambo in zdaj spet narašča obseg sredstev, ki jih namenjamo naši obrambi in Slovenski vojski," je dejal premier.
Poljski predsednik odločitve označil za zgodovinske
Predsednik Poljske, ki je tokrat gostila dvodnevni vrh zveze Nato, Andrzej Duda, je danes odločitve zavezništva na vrhu v Varšavi označil za zgodovinske. "Rezultati (vrha) so uspeh za Poljsko in zavezništvo," je ocenil gostitelj ob koncu vrha.
Dodal je, da gre pri odločitvah za dejanske odgovore na spreminjajoče se varnostne razmere v Evropi. Namestitev bataljonov Nata na Poljskem in v baltskih državah, ki se bo začela prihodnje leto, je po njegovih besedah okrepitev za Poljsko.
"Na našem ozemlju bodo enote, ki bodo vedno pripravljene na obrambo Poljske, če bo obstajala kakršnakoli grožnja," je še dejal Duda.
Nadaljnja pomoč Afganistanu
Voditelji držav članic zveze Nato so se danes na vrhu dogovorili za nadaljevanje usposabljanja afganistanskih varnostnih sil do konca leta 2017 in financiranja teh sil do konca leta 2020, je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Kot je ocenil, so razmere v Afganistanu še vedno nestabilne.
"Afganistan se še vedno sooča z resno nestabilnostjo in nasiljem. Zato je naše sporočilo jasno: Afganistan ni sam in naše zaveze so dolgoročne," je dejal Stoltenberg na novinarski konferenci po današnjem prvem zasedanju voditeljev zavezništva, na katerem sta se jim pridružila afganistanski predsednik Ašraf Gani in izvršni vodja Abdulah Abdulah.
Stoltenberg je napovedal, da bo število pripadnikov Natovih enot, ki sodelujejo v misiji za usposabljanje afganistanskih varnostnih sil Odločna podpora, tudi v prihodnjem letu ostalo pri približno 12.000. Prav tako bo zavezništvo nadaljevalo financiranje afganistanskih varnostih do konca leta 2020 z okoli petimi milijardami dolarjev na leto.
Levji delež - 3,5 milijarde dolarjev - prispevajo ZDA, preostale zaveznice pa so za prihodnje leto zbrale skoraj milijardo, je povedal Stoltenberg.
Nato je misijo Odločna podpora vzpostavil lani po koncu 13 let trajajočih bojnih operacij v Afganistanu. V misiji trenutno sodeluje okoli 13.000 vojakov iz 39 držav.
Afganistanska voditelja sta pozdravila odločitev Natovih voditeljev. Predsednik Ašraf Gani je dejal, da je njegov narod hvaležen vojakom, ki so izgubili življenje med služenjem v Afganistanu. "Premagovanje ovir terja hkratno delovanje na štirih frontah - državni, regionalni, islamski in globalni," je dodal.
Stoltenberg je danes tudi povedal, da so se voditelji zavezništva strinjali, da je treba v odnosih z Rusijo ohraniti enotno politiko odvračanja in dialoga.
"Glavno sporočilo je, da je zavezništvo enotno, da stojimo skupaj," je prvi mož Nata odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj so voditelji na delovni večerji v petek zvečer sklenili glede Rusije.
"Zelo sem vesel, kako močno je to sporočilo v Natu in kako enotni smo za tem sporočilom. Enotno sporočilo z večerje je, da naš odnos temelji na obrambi in dialogu," je poudaril.
Voditelji Nata so prvi dan srečanja v Varšavi potrdili krepitev vojaške navzočnosti na vzhodnih mejah zavezništva, s čimer želijo odvrniti vse agresivnejšo Rusijo. Nato bo tako prihodnje leto v tri baltske države in Poljsko napotil štiri večnacionalne bataljone z okoli 4000 vojaki.
Naslednji vrh bo leta 2017 na novem sedežu zavezništva v Bruslju
Stoltenberg je sporočil, da bo naslednji vrh Nata prihodnje leto na novem sedežu zavezništva v Bruslju. "Veselimo se ponovnega snidenja v letu 2017 na našem novem sedežu v Bruslju," je dejal Stoltenberg na novinarski konferenci po današnjem drugem zasedanju voditeljev zavezništva.
Novi sedež Nata bo v futurističnih zgradbi s steklenim pročeljem nedaleč od trenutnega sedeža na obrobju Bruslja blizu mestnega letališča. V novi zgradbi, ki bo stala okoli milijardo evrov, bodo domovali celoten upravni aparat Nata ter pisarne 28 držav članic in partnerskih držav.
Stoltenberg je ocenil, da je bil dvodnevni vrh v Varšavi uspešen. Članice zavezništva so na njem potrdile enotnost nasproti vse agresivnejši Rusiji, ki jih je pred dvema letoma presenetila z intervencijo v Ukrajini.
Vrh se zaključuje prav z razpravo o Ukrajini, na katero so voditelji Nata povabili predsednika te države Petra Porošenka.
"Zagotovili bomo večjo podporo našim partnerjem, tako da bodo lahko zavarovali svoje države in odvrnili nasilni ekstremizem," je pojasnil.
Voditelji so se "načelno" dogovorili tudi za uporabo izvidniških letal awacs v podporo koalicijskim silam proti skrajni skupini Islamska država. Letala bodo delovala v turškem in mednarodnem zračnem prostoru, od koder bodo nadzorovala zračni prostor nad Irakom in Sirijo, je povedal Stoltenberg.
Nato bo prav tako preoblikoval pomorsko operacijo Active Endavour v Sredozemskem morju v bolj fleksibilno misijo Sea Guardian, pri čemer bo sodeloval z operacijo EU proti tihotapcem ljudi Sophia.
KOMENTARJI (193)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.