V Mazatlanu, enem večjih mehiških turističnih središč, so napadalci pred neko trgovino s pijačami ubili tri moške in dve ženski. V obmorskem letovišču Zihuatanejo pa so našli še sedem trupel, žrtev strelskega obračuna, še prej pa so bile žrtve očitno mučene.
Mazatlan leži v zvezni državi Sinaloa, v kateri vlada eden največjih mehiških narko kartelov pod vodstvom Joaqina "el Chapa" Guzmana. Njegove lovke se raztezajo po vsej Srednji Ameriki vse do Kolumbije.
Guzmana so sicer leta 1993 že prijeli, a je iz strogo varovanega zapora pobegnil v vozičku za umazano perilo. Na njegovo glavo je razpisana nagrada v višini pet milijonov dolarjev.
Od leta 2006, ko so zvezne oblasti napovedale vojno mamilarskim kartelom, je sicer v nasilju v državi umrlo že več kot 41.000 ljudi, kažejo uradne statistike.
Vojna za prevlado med dvema velikima
Kartel Sinaloa je dolgo časa deloval na pacifiški severozahodni obali, v zadnjih letih pa se je razširil na vzhod in na jug. Zetas, ki je nekoč nadzoroval samo severno obalo Mehiškega zaliva, se je najbolj razrasel in zdaj nadzoruje trgovino z drogami v centralni Mehiki, na jugu pa vse do Gvatemale.
Kartela imata tudi popolnoma različne strategije. Sinaloa je znan po tem, da sklepa začasna zavezništva, medtem ko Zetas zavezništva prezira in se zanaša na direktni nadzor ozemlja.
Ko je leta 2006 novoizvoljeni predsednik Felipe Calderon napovedal vojno mamilarskim kartelom, je bil Zetas oboroženo krilo t. i. Zalivskega kartela, ki so ga sestavljali nekdanji pripadniki elitnih enot vojske.
Nekje okoli leta 2010 se je Zetas odcepil od Zalivskega kartela, v le dveh letih pa mu je s skrajnim nasiljem uspelo prevzeti nadzor nad večino ozemlja, ki ga je nekoč obvladoval Zalivski kartel.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.