Tako je predsednik Evropske komisije Romano Prodi v prvem odzivu na ameriški napad na Irak evropske voditelje že pozval, naj "gradijo na tem, kar je vsem skupno v stališču do krize". "Iz slednje pa se moramo naučiti, da Evropa lahko učinkovito prispeva k miru v svetu le, če njeni narodi stopijo skupaj," je še dejal Prodi. Predsedujoči uniji, grški premier Kostas Simitis, pa je izrazil upanje, da bo petnajsterica na vrhu vendarle sprejela "skupno stališče" o povojnem Iraku.
Predsednik komisije je dodal, da je "vojna ustavila prizadevanja mednarodne skupnosti za mirno rešitev iraške krize v okviru Združenih narodov," je dejal Prodi in dodal, da so "ZN v reševanju krize igrali pomembno vlogo in bodo še naprej ključnega pomena. Zato moramo zdaj prizadevanja pod okriljem ZN usmeriti v iskanje rešitve, ki bo čimprej zagotovila mir," je dejal. Ne glede na izid pa je vojno predsednik komisije označil kot "slab čas" za skupno zunanjo in varnostno politiko, EU kot celoto, avtoriteto ZN, zvezo Nato in čezatlatnske odnose.
Razplet dogodkov je obžaloval tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten, ki je pred poslanci izrazil upanje, da bo vojaško posredovanje v Iraku "hitro in z minimalnimi žrtvami". "V krizi se je slabo odrezala evropska zunanja politika in EU kot celota, razplet je slab za avtoriteto Združenih narodov, zvezo Nato in čezatlatnske odnose. ZDA bi v sodelovanju lahko dosegla več - za svetovno blaginjo, varnost in stabilnost je bolje, če EU in ZDA delata skupaj," je dejal Patten.
