Vojna za bilijon dolarjev

Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši sprejel nekdanjega zunanjega ministra Jamesa Bakerja in nekdanjega demokratskega kongresnika iz Iowe Leeja Hamiltona. Predstavila sta mu bistvo poročila Iraške študijske skupine, ki ji skupaj predsedujeta.

Tako imenovana Bakerjeva skupina je ocenila, da so razmere v Iraku kritične in da se še slabšajo. Če se bo to nadaljevalo, bo država dokončno zdrsnila v kaos, opozarjajo. "Posledice bi bile izjemno resne. Zdrs v kaotično stanje bi povzročil padec iraške vlade in humanitarno katastrofo. Lahko bi se vmešale sosednje države ... Al Kaida bi dosegla propagandno zmago," so zapisali. Američani imajo vedno manj možnosti za stabilizacijo razmer, sedanja politika v Iraku pa ne more preživeti, meni Baker. Hamilton je dodal, da se lahko zgodi, da bodo stroški ameriškega posredovanja v Iraku presegli bilijon ( tisoč milijard) ameriških dolarjev, zato bi bilo treba hitro ukrepati.

Sicer pa bi morala iraška vlada na čelu z Nurijem al Malikijem Američanom in Iračanom dokazati, da si zasluži podporo, so v poročilu še zapisali Baker in njegovi sodelavci.

Za mir na Bližnjem vzhodu

Poročilo bo vzel resno

Bush je potrdil, da bo poročilo Bakerjeve komisije in predlog strategije za reševanje krize v Iraku vzel zelo resno. V državi je trenutno 140 tisoč ameriških vojakov. Konflikt traja dlje časa kot ameriška vpletenost v drugo svetovno vojno, ubitih pa je bilo že 2900 vojakov. Pozivi k umiku so zato v ZDA vse glasnejši.

Iraška študijska skupina je bila ustanovljena 15. marca letos na pobudo članov ameriškega kongresa obeh strank. Članom komisije je pri delu pomagalo 44 uglednih osebnosti iz sveta politike, vojske in akademskega sveta, ki so sodelovali v štirih delovnih skupinah.

V valu nasilja v Iraku 17 mrtvih

V valu nasilja v Iraku je bilo ubitih 17 ljudi. Osem življenj je terjala vrsta granatnih napadov, ki so razdejali tržnico na območju Al Midan v središču Bagdada. Štirje ljudje, med njimi dve ženski, pa so bili ubiti, ko se je na avtobusu v Sadr Cityju razstrelil samomorilski napadalec. Prav tako štirje ljudje so izgubili življenje v eksploziji bombe v mestu Iskandirija južno od Bagdada. Na zahodu prestolnice v okrožju Mansur pa so skušali oboroženi moški ubiti vodjo varnosti na ministrstvu za visoko šolstvo, ki je pod nadzorom sunitov; v napadu je bil ubit njegov šofer.

Sojenje Huseinu se nadaljuje

Na sojenju zaradi operacije Anfal, v kateri je bilo ubitih najmanj 10.000 Kurdov, po nekaterih podatkih pa je življenje izgubilo celo kakih 182.000 Kurdov, so bili Husein in njegovih šest nekdanjih pomočnikov danes prisotni, je pa sojenje bojkotirala obramba, saj naj bi na prejšnjih zaslišanjih priče obrambe ne imele enakih možnosti pričanja, sodnik pa tega problema ni rešil. Sodišče je doslej prisluhnilo okoli 80 pričam.

Husein je sicer v ponedeljek v pismu glavnemu sodniku Mohamedu al Orejbiju sporočil, da noče več prisostvovati na zaslišanjih, ter obenem poudaril, da se je pripravljen soočiti z vsemi posledicami svoje odsotnosti s sojenja. V pismu je al Orejbija in tožilce obtožil "žalitev".

Odbor ameriškega senata za oborožene sile je po zaslišanju potrdil kandidata za novega obrambnega ministra ZDA Roberta Gatesa in njegovo kandidaturo soglasno poslal pred celoten senat, ki bo o njej odločal. Senatorji v odboru so kar tekmovali med sabo v hvaljenju Gatesove odkritosti, še posebej ko je priznal, da ZDA v Iraku ne zmagujejo, in zanj so glasovali vsi demokrati, ki si predvsem želijo, da se Donald Rumsfeld čim prej poslovi iz Pentagona.

Gates je deloval kot izkušen vladni uradnik, ki točno ve, kako je treba pomiriti senatorje, ki vedno komaj čakajo, da pred kamerami povedo svoje mnenje. Že sam uvod v zaslišanje je bil izjemno prijateljski, saj ga je senatorjem predstavil nekdanji vodja senatne večine republikanec Bob Dole skupaj z nekdanjim demokratskim senatorjem Davidom Borenom. Oba sta o Gatesu govorila kot o realistu, ki postavlja dejstva pred ideologijo.

O predsedniku je Gates dejal, da si želi Irak, ki si bo sposoben sam vladati in se braniti, dejal pa je tudi, da bodo morale ZDA v Iraku za dalj časa ohraniti vojaško prisotnost, čeprav ne tako veliko kot sedaj. Gates je moral žonglirati med republikanskim senatorjem Johnom McCainom, ki ga je pripravil do priznanja, da so šle ZDA v Irak s premajhnim številom vojakov za stabilizacijo povojnih razmer. Po drugi strani pa ga je demokrat Edward Kennedy iz Massachusettsa spraševal, koliko vojakov bo še moralo v Iraku umreti. McCain je zagovarjal svoje stališče, da morajo v Irak poslati še več vojakov, vendar se je Gates izognil neposrednemu mnenju o tej zamisli.