Po 30 letih Mubaraka čakajo Egipt omejitve mandatov?

Poseben odbor, ki mu je bila po strmoglavljenju dolgoletnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka zaupana priprava ustavnih sprememb, predlaga omejitev predsedniških mandatov na največ dva in hkrati skrajšanje mandata na štiri leta. V skladu s sedanjo ustavo traja predsedniški mandat v Egiptu šest let, število mandatov pa ni omejeno.

Odbor poleg tega po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še predlaga, da mora biti predsednik star najmanj 40 let, njegova starša morata biti oba Egipčana in ne smeta imeti tujega državljanstva, pa tudi poročen ne sme biti z nekom, ki ni Egipčan.

Osemčlanski odbor, ki ga sestavljajo priznani pravni strokovnjaki, je 15. februarja oblikoval vrhovni svet oboroženih sil, ki je po strmoglavljenju Mubaraka prevzel oblast v državi. Njegova naloga je bila pripraviti spremembe ustave, ki bodo omogočile izvedbo svobodnih in demokratičnih volitev. O spremembah ustave bo sicer predvidoma aprila potekal še referendum.

Vojska razgnala protestnike

Množične demonstracije na trgu Tahrir pa so se končale s pregonom protestnikov. Včeraj se je na kairskem trgu Tahrir na prvih množičnih demonstracijah po odhodu Hosnija Mubaraka zbralo preko 100.000 ljudi. Egipčani namreč želijo, da se uresničijo stvari, ki so jih zahtevali z revolucijo. Nezadovoljni so z novimi člani ministrskega kabineta in zahtevajo, da vojska vanj imenuje svežo tehnokratsko ekipo ministrov, ki ne bi bili povezani z nekdanjim režimom.

Protestniki pravijo, da želijo odstop vlade premierja Ahmeda Šafika in takojšnjo izpustitev političnih zapornikov in vzpostavitev predsedniškega sveta.

Poglejte si fotografije množičnih demonstracij na trgu Tahrir.

Vojska razgnala protestnike

A kmalu po polnoči je vojska začela streljati v zrak, ugasnila ulične svetilke in od protestnikov zahtevala, naj zapustijo trg.

“Vojska je uporabila palice in električne paralizatorje, da je razgnala protestnike,” je za Reuters dejal Ahmed Bahgat, eden od protestnikov. “Vojska je tako spet uporabila silo. A protestniki niso udarili nazaj.”

Protestniki so zapustili trg Tahrir, nekateri so se nato začeli zbirati v sosednjih ulicah. Priče pravijo, da so številni obležali na tleh, ni pa jasno, ali so poškodovani.

“Vladi sem želel dati priložnost, saj sem mislil, da so se stvari spremenile, a je brez pomena,” je razočarano dejal eden od protetsnikov.

Mašajma spet v Bahrajnu, v Manami pa protestira na tisoče ljudi

Opozicijski voditelj Hasan Mašajma, vodja radikalne šiitske skupine Hak, se je vrnil iz prostovoljnega izgnanstva iz Londona v domači Bahrajn, potem ko so oblasti pred dnevi umaknile obtožbe proti njemu in še 24 šiitom. V prestolnici Bahrajna Manama sicer danes znova protestira na tisoče ljudi in zahteva odstop vladajočega sunitskega režima.

Mašajma so na letališču v Manami po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pričakali številni sorodniki in prijatelji. "Prišel je čas za resnično enotnost in naša prioriteta sedaj je, da opozicija sede skupaj s protestniki na trgu Biser in jasno opredeli svoje zahteve," je ob prihodu povedal novinarjem.

V Libanonu, preko katerega se je vračal v Bahrajn, so Mašajmo sicer v torek aretirali, saj je bila proti njemu še vedno razpisana Interpolova tiralica. Potem ko so bahrajnske oblasti potrdile, da so bile obtožbe proti njemu umaknjene, pa so ga v petek izpustili in danes je končno prispel domov.

Mašajma je bil eden od skupno 25 šiitov, ki so bili oktobra lani obtoženi zaradi suma ustanavljanja nezakonite organizacije, ki podpira in financira terorizem, zato jim je grozilo sojenje.

Da bi pomiril množične protivladne proteste v večinsko šiitskem Bahrajnu je kralj Hamad Ben Isa Al Halifa v torek odredil izpustitev 23 od njih iz zapora ter prenehanje sodnega pregona proti Mašajmi in še enemu opozicijskemu voditelju, ki sta bila v Londonu.

Večtisočglave demonstracije v tej zalivski državi se sicer nadaljujejo tudi danes. Osrednji trg Biser v središču Maname je postal pravo oporišče protestnikov, ki so si tam postavili na stotine šotorov in na trgu vztrajajo dan in noč. V petek je po tradicionalnih muslimanskih molitvah ulice Bahrajna preplavilo več deset tisoč ljudi.

V Bahrajnu sicer šiiti predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, že dolgo pa se pritožujejo nad diskriminacijo in drugimi zlorabami s strani vladajoče sunitske dinastije, ki Bahrajn vodi že več kot 200 let. Oblast je šiitskim opozicijskim skupinam sicer ponudila pogajanja, a do njih še ni prišlo.