Največ težav so imeli starejši prebivalci.

Po zapletih leta 2000 na Floridi se je več ameriških zveznih držav odločilo, da bo volivcem omogočilo oddajo volilnega glasu še pred 2. novembrom. V ponedeljek je svoja volišča odprla Florida, predčasno pa se lahko voli v skupaj 32 ameriških državah.
Na Floridi je volilne uradnike presenetila visoka udeležba, saj so ljudje čakali v vrstah odločeni, da bo njihov glas tokrat štel. Po državi so krožili demokratski aktivisti od Ala Sharptona, Jesseja Jacksona in drugih, ki so pozivali temnopolte, naj volijo Kerryja, kot je bilo mogoče pričakovati, pa dan ni minil brez zapletov.
"Res je bedno, zares sem vznemirjena.To, da sem danes prišla volit, mi je bilo popolnoma s poti," je dejala vznemirjena prebivalka Floride, ki je imela očitne težave pri oddaji svojega glasu.

Še najmanj težav je bilo z novimi volilnimi stroji, podobnimi bankomatom, ki za sabo ne puščajo papirnatih sledi, razen seveda spet med upokojenci v okrožju Palm Beach, ki so jih nove volilne naprave zmedle podobno kot "metuljaste" papirnate glasovnice leta 2000, ko jih je večina tam namesto Gora volila za konservativca Pata Buchanana.
Ponekod pa je prišlo do okvare na povezavi med računalniki, vendar o očitnih kršitvah ne poročajo. Kritiki zgodnjih volitev na Floridi se sicer bojijo, da bo tako več časa za poneverbe.
Bush spet vodi

Čeprav je imel demokratski kandidat John Kerry po vseh treh televizijskih soočenjih prednost pred aktualnim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, je po zadnjih ameriških raziskavah javnega mnenja Bush spet pridobil naklonjenost ameriških volivcev, ki bodo 2. novembra odločali, kdo bo ZDA vodil naslednja štiri leta.
V moderni ameriški politični zgodovini še noben predsednik ni osvojil drugega mandata, če je pred volitvami njegovo delo odobravalo manj kot 50 odstotkov volivcev, kar trenutno kaže večina anket. Izid letošnjih predsedniških volitev bo odvisen v prvi vrsti od volilne udeležbe in ta bo letos najverjetneje rekordna.
Rezultati anket

Anketa časopisa Washington Post ugotavlja, da bi za Busha trenutno volilo 50 odstotkov tistih, ki se bodo volitev verjetno udeležili, za Kerryja pa 47 odstotkov. Neodvisni kandidat Ralph Nader, ki odžira glasove predvsem Kerryju, pa bi dobil odstotek. Pred začetkom predsedniških televizijskih soočenj je Bush vodil za šest odstotkov.
V tej anketi kot tudi v drugih Bush ohranja trdno prednost pred Kerryjem pri vprašanju vojne proti terorizmu, pri Iraku, gospodarstvu, zdravstvu in šolstvu pa zanesljivo vodi Kerry. Kar 46 odstotkov udeležencev ankete meni, da je Kerry preveč liberalen, le 36 odstotkov pa jih meni, da je Bush preveč konservativen. Ta podatek je eden od tistih, ki dokazujejo, da je Bushevi kampanji z nenehnim izpostavljanjem Kerryjevih lastnosti uspelo kampanjo postaviti skoraj na glavo, tako da ni več le referendum o predsedniku, ampak tudi referendum o izzivalcu. Bush prepričljivo vodi glede vprašanja o tem, kdo je bolj trden vodja, in glede vprašanja, komu gre bolj zaupati na splošno.
Anketa televizije CBS News in časopisa New York Times daje Bushu 47 odstotkov podpore, Kerryju pa 45 odstotkov, Nader pa je dobil dva odstotka. Anketa revij Time in inštituta Rasmussen kažeta na isto razliko dveh točk med Bushem in Kerryjem, ki se lahko tolaži z neodločeno anketo inštituta Zogby 45 proti 45 odstotkov. Bushu najbolj naklonjena je anketa inštituta Gallup, ki mu med registriranimi volivci daje 49 odstotkov prednosti proti Kerryjevim 46 odstotkom, med verjetnimi volivci pa prednost narase na udobnih 52 proti 44 odstotkov. Revija Newsweek daje Bushu med verjetnimi volivci prav tako krepko prednost 50 proti 44 odstotkom. Ista anketa pa daje dobre novice tudi Kerryju saj ugotavlja, da ima med tistimi, ki se bodo letos prvič udeležili volitev krepko prednost pred Bushem s 57 odstotki proti 36.