Britanci vračajo milo za drago

"Iran se je včeraj odločil za neupravičen korak in izgnal dva britanska diplomata zaradi nekih obtožb, ki nimajo nikakršne osnove,“ je dejal britanski premier Gordon Brown. "Na to smo se odzvali tako, da smo iranskega veleposlanika obvestili, da bomo iz njihovega veleposlaništva v Londonu izključili dva diplomata,“ je povedal Brown in dodal, da je razočaran, da jih je Iran postavil v tak položaj.

Predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v nedeljo namreč Veliki Britaniji in Združenim državam Amerike dejal, naj se nehajo vmešavati v njihove notranje zadeve, potem ko so predsedniške volitve, ki so bile 12. junija, sprožile val nasprotovanj.

Ameriški predsednik Barack Obama je strogo obsodil ravnanja Iranske vlade v povezavi s protesti. Hkrati je zanikal, da bi Zahod kakorkoli podpihoval upore proti oblasti. "ZDA in mednarodna skupnost sta bili zgroženi nad grožnjami, pretepanjem in zapiranjem ljudi v zadnjih dneh,“ je dejal. "Ameriškemu ljudstvu se pridružujem v žalovanju za vsako nedolžno osebo, ki je umrla,“ je dejal Obama.

Generalni sekretar šokiran zaradi nasilja nad civilisti

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je iranske oblasti pozval k takojšnji prekinitvi aretacij, groženj in nasilja med protesti. Ob tem je poudaril, naj spoštujejo osnovne človekove pravice, še posebej pravico svobode izbiranja in izražanja ter pravico do obveščenosti.

Dogajanje na ulicah iranskih mest spremlja z "naraščajočo zaskrbljenostjo“, šokiran pa je nad nasiljem nad civilisti, ki se dogaja po tamkajšnjih volitvah, je še dejal. Nasilje je obsodil tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo politiko Javier Solana.

Iranska vlada in koalicija bi morali po mnenju Ki Muna svoja nesoglasja rešiti z dialogom in zakonitimi sredstvi. "Upam, da bo demokratična volja ljudi v Iranu v popolnosti spoštovana", je še dejal.

Preverjanje informacij nemogoče

Njegove besede so pospremile vnovične sinočnje proteste, ko se je kljub opozorilom iranske revolucionarne garde na ulicah zbralo okrog tisoč ljudi. Zaradi onemogočanja dela novinarjev je težko preverjati informacije, vendar pa naj bi po navedbah prič policija in provladne milice v opozorilo streljale v zrak in množice poskušale razgnati s solzivcem.

Za zdaj ne kaže na proteste

S stotinami aretiranih protestnikov naj bi se ukvarjalo posebno sodišče. "Aretirane v zadnjih dneh bo obravnavalo posebno sodišče, ki jim bo dalo lekcijo," je zagotovil član pravosodnega ministrstva. "Biti morajo zgled, kaj se lahko zgodi drugim."

Za zdaj v Teheranu sicer še nič ne kaže na morebitne vnovične proteste. Kljub temu naj bi bili na osrednjih teheranskih trgih policisti že v polni pripravljenosti.

Razveljavitve ne bo

Iranski svet varuhov je medtem odločil, da spornih predsedniških volitev ne bodo razveljavili. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik sveta varuhov Ali Kadhodej, med volitvami niso ugotovili "nobenih večjih nepravilnosti", je poročala iranska državna televizija.

Iranski vrhovni verski voditelj Ajatola Ali Khamenei je sicer sprejel prošnjo tamkajšnjega vrhovnega zakonodajnega telesa, o podaljšanju roka za sprejemanje pritožb glede predsedniških volitev s strani kandidatov. Rok je podaljšan za pet dni.

Svet varuhov je sicer v ponedeljek po navedbah televizije Press TV sporočil, da je bilo v 50 mestih oddanih več glasovnic, kot je bilo volilnih upravičencev, in da te nepravilnosti zadevajo več kot tri milijone glasovnic. Predstavnik sveta varuhov je ob tem poudaril, da morajo preveriti, ali so te glasovnice odločilno vplivale na izide volitev.

Mahmud Ahmadinedžad, ki je slavil po volitvah, naj bi tako prisegel med 26. julijem in 19. avgustom, CNN povzema iransko državno televizijo.

Spomnimo

Na volitvah 12. junija je uradno zmagal dosedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je prejel 63 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec, opozicijski kandidat Mir Hosein Musavi pa 34 odstotkov.