Peticijo za referendum, ki jo je podpisalo več kot 550.000 ljudi, so januarja vložili slovaški sindikati, podprla pa jo je tudi opozicija. Pobudniki nasprotujejo korenitim gospodarskim in socialnim reformam, ki jih je pred letom dni sprožila desnosredinska vlada premiera Dzurinde.
Vladne stranke so sicer privržence pozvale, naj referendum bojkotirajo, zato je malo verjetnosti, da bo uspel. Veljaven bo namreč le, če se ga bo udeležilo vsaj 50 odstotkov upravičencev. To pa bo po mnenju opazovalcev težko dosegljivo, tudi zato, ker bodo v soboto volišča za predsedniške volitve in referendum fizično ločena z ločenimi volilnimi komisijami. Od šestih referendumov na Slovaškem je bil sicer doslej uspešen le eden - tisti o vstopu v Evropsko unijo.
Hrati pa bodo približno štirje milijoni volilnih upravičencev volili novega predsednika države. Za predsedniški položaj se poteguje 11 kandidatov, realne možnosti za izvolitev pa imajo kar štirje. Kandidatura Vladimirja Mečiarja je po mnenju opazovalcev njegov zadnji poskus, da ponovno pride na oblast. Mečiarja je pred petimi leti v drugem krogu prvih neposrednih predsedniških volitev na Slovaškem porazil sedanji predsednik Rudolf Schuster, ki kandidira s podpisi volivcev, njegovo ponovno izvolitev pa naj bi podpiralo okoli 17 odstotkov volivcev.
V boj za vrh pa se realno lahko vmeša tudi Ivan Gašparovič, ki je bil v času vladavine Mečiarjevega Gibanja za demokratično Slovaško (HZDS) predsednik parlamenta in je veljal za Mečiarjevo desno roko. Gašparovič je sedaj predsednik zunajparlamentarne stranke Gibanje za demokracijo (HZD), ki se je leta 1998 odcepila od HZDS, podpiralo pa naj bi ga dobrih 12 odstotkov Slovakov.
Do volitev prihaja v kritičnem času
Po javnomnenjskih raziskavah sodeč nobenemu od predsedniških kandidatov ne bo uspelo doseči večine v prvem krogu, zato bodo Slovaki novega predsednika najverjetneje izbrali šele v drugem krogu 17. aprila. Kdo se bo pomeril takrat, je še povsem odprto, tako kot tudi izid referenduma o predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so ga zahtevali slovaški sindikati.
Do volitev prihaja v za Slovaško kritičnem času. Le nekaj tednov pred uradnim vstopom države v Evropsko unijo je nezadovoljstvo med prebivalstvom veliko - po javnomnenjskih raziskavah je kar 80 odstotkov ljudi nezadovoljnih z manjšinsko vlado Dzurinde. Spričo velikih socialnih razlik v državi so zadnje dokaj radikalne socialne in davčne reforme prizadele predvsem socialno šibke. Veliko zmanjšanje in ukinjanje socialne pomoči, s čimer naj bi financirali davčne olajšave v korist tistih, ki več zaslužijo, in tujih investitorjev, so sprožili ostre proteste.