
Kljub temu pa rdeče-zelena koalicija, ki vlada na zvezni ravni, v berlinski poslanski zbornici, kot kaže, ne bo imela večine, še poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zmagovalci volitev pa so tudi prenovljeni komunisti PDS, ki so pod vodstvom karizmatičnega voditelja Gregorja Gysija v prestolnici dosegli najboljši rezultat po združitvi Nemčije in bodo skoraj zagotovo vstopili v deželno vlado.
Po prvih popolnih izidih deželnih volitvah v Berlinu je volilna komisija potrdila, da so največje število glasov dobili socialdemokrati nemškega kanclerja Gerharda Schröderja - 29,7 odstotka. Sledijo Krščanski demokrati (CDU) s 23,7 odstotka, Stranka demokratičnih socialistov s 22,6 odstotka glasov. Zeleni so dobili 9,1 odstotka, liberalci (FDP) pa 9,9 odstotka volilnih glasov.
Na prejšnjih volitvah leta 1999 je zmagala CDU s 40,8 odstotka, medtem ko socialdemokrati prejeli 22,4 odstotka glasov.
Koristi od velikega poraza krščanski demokratov pa je požela tudi FDP, ki se pod vodstvom novega mladega voditelja Guida Westerwella (37) vrača v poslansko zbornico. Kot kaže, pa je Zelenim uspelo ustavili upadanje volilnih rezultatov, ki jih je stranka doživela v zadnjih 17 regionalnih volitvah.
Kljub temu da SPD ni dosegla tako dobrih rezultatov, kot so pričakovali, pa so prvič po letu 1971 prehiteli krščanske demokrate, ki tako slabega rezultata niso dosegli že od leta 1948. Predsednik bavarske vlade in predsednik krščanskih socialistov (CSU), koalicijske stranke CDU, Edmund Stoiber je že dejal, da bi moral poraz CDU na berlinskih volitvah pripeljati do nove razprave znotraj CDU o kandidatu za kanclerja na prihodnjih zveznih volitvah.
Volitve, ki potekajo kar tri leta predčasno in leto dni pred parlamentarnimi volitvami v državi, sicer veljajo za pomemben preizkus za vladajočo rdeče-zeleno koalicijo na zvezni ravni, ki jo vodi kancler Gerhard Schröder. SPD pred volitvami sicer ni izključeval povezave z nobeno stranko, v kolikor rdeče-zelena koalicija ne bi dobila dovolj glasov.
Predčasne volitve so posledica junijskega razpada koalicije med CDU in SPD, ki so v mestu skupaj vladali več kot deset let. V 51-letni zgodovini berlinskega parlamenta se je tokrat prvič zgodilo, da so poslanci odstavili župana Eberharda Diepgena (CDU). Diepgen je bil odstavljen zaradi finančnih škandalov. Novi župan, ki bo na položaju verjetno ostal tudi po volitvah, je postal član SPD Klaus Wowereit, ki odkrito priznava svojo homoseksualnost.
Odzivi evropskih časnikov na rezultate volitev
O rezultatih deželnih volitev v Berlinu in političnih posledicah v ponedeljkovih izdajah piše vrsta evropskih časnikov. Švicarski Tages-Anzeiger meni, da rezultati volitev, na katerih je največji poraz doživela Krščansko demokratska unija, pomenijo za Berlin pravi politični potres.
Na dan volitev nobeden izmed politikov ni želel omeniti, da je Berlin tudi 11 let po združitvi politično razdeljen, kot je bil v časih nekdanje Nemške demokratične republike. PDS je namreč ostala edino interesno združenje Vzhoda. Vzrok, zakaj je tako, je moč iskati predvsem v karizmatični osebnosti njihovega glavnega kandidata Gregorja Gysija. Pomembno vlogo je tokrat odigral tudi položaj v svetu, saj je bila PDS edina stranka, ki je kritizirala ameriško vojaško operacijo v Afganistanu.
Španski časnik El Mundo poudarja, da so socialdemokrati zmagali v razdeljenem Berlinu. Sproščen način, s katerim je Klaus Wowereit priznal, da je homoseksualec, je kandidatu SPD prinesla veliko simpatij. CDU pa je zaostala za celo najslabšimi napovedmi. Predsednica CDU Angela Merkel bo sedaj še težje razbila dvome o svojih sposobnostih vodenja. Kanclerju Gerhardu Schröderju pa se sedaj nakazuje vedno več možnosti za morebitne koalicije. FDP je na berlinskih volitvah veliko pridobila, Zeleni so pridobili do določene mere, nekdanji komunisti v vrstah PDS pa so CDU skoraj izpodrinili s položaja druge najmočnejše stranke. PDS je v vzhodnem delu mesta skoraj dosegla absolutno večino, kar pomeni, da Berlin še zmeraj odraža svojo staro razdelitev.
Avstrijski Die Presse pa piše, da so rezultati berlinskih volitev pomembni za zvezne parlamentarne volitve prihodnje leto. CDU je na volitvah doživela tak poraz, kot ga ni še nobena stranka v zgodovini, SPD pa ne more zanikati dejstva, da je PDS v vzhodnem delu Berlina pridobila skoraj absolutno večino. Sedaj je gotovo le to, da je SPD s tem, ko so se liberalci okrepili, dobila možnost za dodatno koalicijo. Če Schröder ne bo storil nobene napake, je že včeraj padla odločitev o zveznih volitvah 2002.