V ruski republiki Čečeniji so se popoldne zaprla volišča, na katerih je 600.000 volilnih upravičencev po osmih letih izbiralo nov parlament. Po podatkih osrednje volilne komisije so volitve minile mirno in brez večjih kršitev, volilna udeležba pa je bila okoli 60-odstotna. Prve delne uradne izide je pričakovati v noči na ponedeljek.
S tem, ko so volitve že zgodaj popoldne presegle 25-odstotno udeležbo, so veljavne, čečenske oblasti pa so sporočile, da ni bilo večjih incidentov. Volilna komisija tudi ni prejela poročil o nepravilnostih.
Volitve so potekale ob poostrenih varnostnih ukrepih, tako da so policijske sile in vojaki varovali večino pomembnejših križišč na zahodu republike in v prestolnici Grozni, kakih 24.000 zveznih in republiških enot pa je varovalo okoli 400 volišč po republiki.
Po ustavnem referendumu in predsedniških volitvah leta 2003 so parlamentarne volitve zadnji ključen del strategije ruskega predsednika Vladimirja Putina za normalizacijo razmer v tej kavkaški republiki. Čeprav bo imela Čečenija po teh volitvah ustavo, predsednika in parlament, pa je do normalizacije razmer še daleč, saj miru še vedno ni.
Na volitvah so nastopali kandidati osmih strank, ki delujejo po vsej Rusiji, med njimi Združena Rusija, komunisti, stranka Rodina, liberalnodemokratska stranka ter reformistični stranki Jabloko in Zveza desnih sil. Večina od 350 kandidatov za 58 poslanskih sedežev sicer prihaja iz vrst proruske čečenske uprave. Združena Rusija, ki ima večino v ruskem parlamentu, računa na kakih 70 odstotkov glasov.
