Von der Leynova Lenarčiču zaupala resor za krizno upravljanje

Slovenskemu kandidatu Janezu Lenarčiču je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zaupala resor za krizno upravljenje. Lenarčič je odločitev komentiral z besedami, da je krizno upravljanje pomembno, a zahtevno področje dela EU, saj gre za reševanje življenj in pomoč ljudem v stiski.

Nov kolegij bo imel osem podpredsednikov. Nizozemec Frans Timmermans bo izvršni podpredsednik za zelene teme, Danka Margrethe Vestager bo izvršna podpredsednica za digitalne teme. Latvijec Valdis Dombrovskis bo izvršni podpredsednik za gospodarske teme. Vsi trije bodo obenem komisarji.

Timmermans bo komisar za podnebno ukrepanje, Vestagerjeva bo še naprej komisarka za konkurenco, Dombrovskis pa komisar za finančne storitve.

Preostali podpredsedniki so Španec Josep Borrell, ki je obenem visoki zunanjepolitični predstavnik, Čehinja Vera Jourova, ki bo komisarka za vrednote in transparentnost, Grk Margaritis Schinas, ki bo komisar za zaščito evropskega načina življenja, Slovak Maroš Šefčovič, ki bo komisar za medinstitucionalne odnose, in Hrvatica Dubravka Šuica, ki bo komisarka za demokracijo in demografijo.

Francozinja Sylvie Goulard je dobila resor za notranji trg, ki vključuje obrambno industrijo in vesolje, Madžar Laszlo Trocsanyi za soseščino in širitev, Irec Phil Hogan za trgovino, Italijan Paolo Gentiloni za gospodarstvo, Avstrijec Johannes Hahn za proračun in upravo, Belgijec Didier Reynders za pravosodje, vključno z vladavino prava, Bolgarka Marija Gabriel za inovacije in mlade, Ciprčanka Stella Kiriakides za zdravje, Estonka Kadri Simson za energijo, Finka Jutta Urpilainen za mednarodna partnerstva.

Najmlajši član komisije, 28-letni Litovec Virginijus Sinkevičius, bo pristojen za okolje in oceane, Luksemburžan Nicolas Schmit za delovna mesta, bivša malteška mis Helena Dalli za enakost, Poljak Janusz Wojciechowski za kmetijstvo, Portugalka Elisa Ferreira za kohezijo in reforme, Romunka Rovana Plumb za promet, Švedinja Ylva Johansson za notranje zadeve.

Končni seznam, ki ga je danes v Bruslju razgrnila von der Leynova, se tako bistveno razlikuje od neuradnih seznamov, ki so zaokrožili po Bruslju konec minulega tedna in po katerem naj bi Slovenija dobila ribištvo.

'To bo komisija, ki počne to, kar govori'

Von der Leynova je ob predstavitvi ekipe poudarila, da želi komisijo, ki bo zagotavljala odgovore in delala za ljudi, ki bo prožna, sodobna in agilna. Želi kolegij, ki razume Evropo in prisluhne Evropejcem. Od vseh komisarjev na primer pričakuje, da bodo v prvi polovici mandata obiskali vse članice, in to ne samo prestolnic, ampak tudi regije.

"To bo komisija, ki počne to, kar govori," je zatrdila novoizvoljena predsednica, bivša nemška obrambna ministrica, ki napoveduje digitalna srečanja kolegija in nadaljnje zmanjševanje birokracije.

Zatrdila je, da je ekipa spolno in geografsko uravnotežena, češ da podpredsedniki prihajajo z vzhoda in zahoda, severa in juga.

Evropski parlament lahko sicer na glasovanju na plenarnem zasedanju zavrne le celotno ekipo, ne posameznega kandidata. A če po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe.

Pred petimi leti izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarka kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.

Lenarčič je sicer le dobro uro pred razglasitvijo razdelitve resorjev kot zadnji izmed komisarjev odprl svoj Twitter račun.

Velika Britanija kljub negotovosti glede brexita brez kandidata

Britanski premier Boris Johnson je avgusta v Bruselj sporočil, da njegova vlada ne bo predlagala komisarskega kandidata, saj namerava Britanija iz unije izstopiti konec oktobra, torej pred začetkom dela nove komisije. V Bruslju nočejo ugibati o tem, kaj se bo zgodilo, če brexita konec oktobra ne bo.