"Če smo zaželeni, potem bomo šli. Če nismo želeni, pa ne bomo šli," je na srečanju voditeljev sredozemskih držav na španskem otoku Mallorca dejal turški premier. Odločitev Erdogana je posledica nasprotovanja sveta prehodne iraške vlade napotitvi turških vojakov v Irak in navedb medijev, da Washington okleva glede možnosti vojaške udeležbe Ankare v Iraku.
Erdogan je še dejal, da Turčija ne bo storila ničesar, kar bi lahko privedlo do problemov s sosednjim Irakom. "Zahteve iraškega naroda so za nas zelo pomembne," je še dejal turški premier. Kot je dodal, Turčija ni preveč navdušena nad napotitvijo svojih vojakov v Irak.
Če, potem največ za eno leto
Turški parlament je kljub močnemu notranjemu nasprotovanju 7. oktobra prižgal zeleno luč za napotitev vojakov v Irak za največ eno leto, vendar pa datuma odhoda ni predvidel. Enajst dni za tem Ankara in Washington še vedno nista začela pogovorov o podrobnostih turške napotitve, kar bi lahko pomenilo, da Washington ni več prepričan v primernost takšne odločitve.
Turška opozicija je v sredo pozvala vlado, naj ponovno pretehta svojo namero o napotitvi vojakov v Irak po nedavnem samomorilskem napadu pred turškim veleposlaništvom v Bagdadu.
Svet prehodne iraške vlade je pred tem nasprotoval prihodu turških vojakov. Iraški voditelji se bojijo, da bi bila lahko posledica posredovanja sosednje države vmešavanje v notranjo politiko in dodatna oslabitev procesa obnove države. Predvsem iraški Kurdi so nezadovoljni, kar zadeva Turčijo, ker sumijo, da želi zaradi spora s kurdsko manjšino v svoji državi v Iraku uresničevati svoje politične cilje.
