
Potem ko je Bela hiša v torek priznala, da je ameriški predsednik v januarskem govoru o položaju v državi predstavljal iraško kupovanje urana v Afriki na podlagi napačne informacije, je upokojeni direktor urada za strateške in vojaške zadeve ter širjenje orožja pri State Departmentu Greg Thielmann v sredo dejal, da Irak ni predstavljal neposredne grožnje ZDA ali svojim sosedom.
Ameriški predsednik je priznal, da imajo ameriške sile v Iraku "varnostni problem". V Bocvani, eni od držav afriške turneje ameriškega predsednika, je še dejal, da bodo ZDA v Iraku ostale odločne, incidente bodo pa reševali od primera do primera.
Obrambni minister Donald Rumsfeld pa je članom senatnega odbora za oborožene sile v sredo pojasnil, da Iraka niso napadli zaradi novih informacij o orožju za množično uničevanje, ampak zaradi spremenjenega pogleda na stare informacije o tem orožju.
Ameriška politika do islamskih držav
Prva javna zaslišanja v preiskavi okoliščin terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001, ki so jih opravili člani posebne nacionalne komisije, so bila po mnenju sorodnikov žrtev terorističnih napadov preveč splošna. Sredina zaslišanja so bila posvečena ameriški politiki do islamskih držav, vzrokom za nastajanje terorističnih skupin in podobnim temam, medtem ko sorodniki žrtev od komisije želijo izvedeti, kdo je odgovoren za pomanjkljivo delo zveznih agencij.
Ustanovitev komisije je lani odobril kongres skupaj s predsednikom Georgeom Bushem in od takrat je po besedah njenih članov sprožila najobsežnejšo preiskavo v zgodovini ameriške nacionalne varnosti.
Birtanska vlada prepričana v obstoj iraškega orožja za množično uničevanje
Po besedah tiskovnega predstavnika vlade britanskega premiera Tonya Blaira so v Londonu prepričani, da bodo njihove ali ameriške sile v Iraku našli orožja za množično uničevanje ali pa dokaze o obstoju teh programov.

Neki britanski uradnik pa je nasprotno dejal, da obstaja malo možnosti, da bodo okupacijske sile v Iraku našle nedovoljeno orožje za množično uničevanje, ki naj bi bil eden osrednjih razlogov za ameriško-britansko okupacijo Iraka. Verjame pa, da se bo prej zgodilo, da bo kakšen vpleteni Iračan ponudil dokaze o obstoju tovrstnih programov v Iraku ali pa posredne dokaze o tovrstnem orožju.
Washington in London o repatriaciji britanskih zapornikov

Ameriški in britanski predstavniki se pogovarjajo o repatriaciji vseh britanskih zapornikov, ki jih zadržujejo v oporišču Guantanamo na Kubi. Šlo naj bi za devet britanskih zapornikov. Do pogovorov je prišlo po napovedi, da bodo ZDA pred vojaškimi sodišči, ustanovljenimi po terorističnih napadih 11. septembra 2001, začeli soditi šestim zapornikom, med njimi dvema britanskima državljanoma. Britanska stran je nato večkrat izrazila "velike pomisleke", pa tudi nasprotovanje smrtni kazni, ki jim grozi pred ameriško roko pravice. Več kot 200 britanskih poslancev je v sredo podpisalo zahtevo za repatriacijo britanskih zapornikov, da bi jim lahko pravičneje sodili v Veliki Britaniji.