Voditelji članic EU so danes v Bruslju potrdili zavezanost migracijskemu dogovoru EU in Turčije ter poudarili pomen popolnega izvajanja vseh njegovih vidikov. Potrdili so tudi nadaljnjo podporo državam vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti, piše v sprejetih sklepih.
Slovenski premier Miro Cerar je ob prihodu na vrh izpostavil, da je treba narediti vse za ohranitev migracijskega dogovora EU in Turčije. Zavzel se je za nadaljevanje dialoga s Turčijo, a poudaril, da mora biti ta dialog iskren.
V Bruslju poudarjajo, da migracijski dogovor EU in Turčije deluje, saj se je tok nezakonitih migrantov v Grčijo od njegovega sprejetja marca letos občutno zmanjšal, v povprečju naj bi jih prišlo iz Turčije na dan manj kot 90.
V povezavi z občutljivim vprašanjem učinkovite solidarnosti, ki naj bi nadgradila sporni sistem kvot za razporejanje beguncev, so izpostavili le, da učinkovita uporaba načel odgovornosti in solidarnosti ostaja skupen cilj.
Slovaška obveznim kvotam za razporejanje beguncev, ki so del predlogov za reformo evropskega azilnega sistema, nasprotuje, zato je predlagala koncept, ki bi namesto kvot omogočal druge možnosti izražanja solidarnosti.
V povezavi s tem vprašanjem, ki ga bruseljski viri imenujejo "odprta rana", so voditelji danes zgolj zadržano ocenili, da so prizadevanja slovaškega predsedstva za reformo azilnega sistema privedla do zbližanja stališč na nekaterih področjih.
Ob tem so naslednje, malteško predsedstvo pozvali k nadaljevanju dela. Glede na to, da sta Slovaška in Malta na različnih polih v tej razpravi, mnogi opozarjajo, da zna Malta slovaški koncept o učinkoviti solidarnosti preprosto vreči v koš.
Voditelji so pozvali tudi k pospešitvi izvajanja načrta za premeščanje beguncev iz Grčije in Italije v druge članice unije, še zlasti mladoletnih oseb brez spremstva, ter izvajanja shem za preseljevanje beguncev iz tretjih držav v unijo.
Razprava o migracijah je bila osredotočena tudi na sredozemsko migracijsko pot, pri čemer vrh pozdravlja napredek v okviru partnerstev s petimi afriškimi državami tranzita in izvora: Nigrom, Nigerijo, Malijem, Senegalom in Etiopijo.
Ob tem izpostavlja, da je mogoče premisliti tudi o razširitvi teh partnerstev na druge države. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je pred dnevi v Bruslju dejal, da se razmišlja o razširitvi na Gano in Slonokoščeno obalo.
Slovenija pa bi si po Erjavčevih besedah želela tudi razširitve teh partnerstev na Bangladeš, Afganistan in Pakistan, saj so za Slovenijo glavna nevarnost migranti, ki prihajajo iz Azije.
Voditelji so danes izpostavili tudi potrebo po okrepitvi podpore libijski obalni straži, tako da bo ta učinkovitejša pri reševanju življenj in boju proti tihotapcem, ter pozvali k spodbujanju prostovoljnega vračanja migrantov, ki so obtičali v Libiji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.