Kot je v Atenah poudaril generalni sekretar zavezništva George Robertson, bo vrh prinesel popoln preobrat v primerjavi z obdobjem hladne vojne", če se bosta strani do takrat sporazumeli še o zadnjih podrobnostih prihodnjih odnosov. "Zveza Nato je pripravljena na ta vrh, ki bo v Rimu potekal na povabilo italijanskega premiera Silvia Berlusconija, vendar pod pogojem, da bo do srečanja zunanjih ministrov devetnajsterice v Reykjaviku 14. in 15. maja dosežen dogovor" o zadnjih odprtih vprašanjih, ki zadevajo prihodnje sodelovanje, je povedal neimenovani tiskovni predstavnik zavezništva v Bruslju.
Strani na pogajanjih, ki potekajo že od začetka marca, razpravljata, katera bodo področja skupnega interesa novega sveta. Med drugim naj bi ta področja vključevala boj proti terorizmu, krizni management, neširjenje orožja za množično uničenje in nadzor nad oboroževanjem. Države članice zavezništva želijo predvsem na začetku omejiti področja skupnega interesa, da bi videli, kako bo deloval. Prav tako pa so večkrat dale vedeti, da dogovor Rusiji ne bo dal pravice veta nad odločitvami zveze Nato. "O tem, da bi Rusija pri odločanju v zavezništvu dobila pravico veta, ne moremo govoriti," je poudaril omenjeni predstavnik zveze Nato.
Robertson, ki se je v grški prestolnici udeležil slovesnosti ob 50. obletnici pristopa Grčije in Turčije zavezništvu, je še dodal, da bo vrh Nato-Rusija "postavil temelj novih in trajnih odnosov", ki "ne bodo združili Vzhoda in Zahoda le v teoriji, temveč tudi v smislu sodelovanja v praksi", s "skupnimi razpravami in akcijami". Robertson je sicer že v ponedeljek dejal, da sta Rusija in Nato zelo blizu dogovoru o vsebini sporazuma o oblikovanju novega sveta.