Srečala se bosta v Helsinkih 16. julija

Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump bosta na srečanju govorila o "trenutnem stanju in perspektivi za razvoj rusko-ameriških odnosov", so zapisali v ruskem Kremlju. V Beli hiši so dodali, da bo beseda tekla tudi o "temah, povezanih z nacionalno varnostjo".

Moskva in Washington sta se o srečanju dogovorila med sredinim obiskom svetovalca ameriškega predsednika za nacionalno varnost Johna Boltona v ruski prestolnici. Ob tem so sporočili zgolj, da bo srečanje v tretji državi.

Določili pa so natančen dnevni red vrha. Kot je pojasnil Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov, bodo v središču srečanja dvostranski odnosi, Sirija in tudi nadzor nad oboroževanjem. Srečanje, ki se bo začelo opoldne, bo vključevalo pogovor na štiri oči in delovno kosilo, ob koncu pa je načrtovana skupna novinarska konferenca. Voditelja bosta morda sprejela tudi skupno izjavo z zavezo k izboljšanju odnosov, je povedal Ušakov.

V okviru priprav na vrh se bosta v prihodnjih dveh tednih sestala tudi zunanja ministra obeh držav Mike Pompeo in Sergej Lavrov.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je pred današnjim začetkom vrha EU v Bruslju pozdravil ta korak ZDA in Rusije. "Dialog zame ni znak šibkosti, temveč moči," je povedal in dejal, da so pogovori z Rusijo popolnoma skladni s smernicami Nata. "Ne želimo nove hladne vojne, ne želimo izolirati Rusije. Želimo stremeti k boljšim odnosom z Rusijo," je še dejal. Poleg tega dialog po mnenju Stoltenberga zmanjšuje tveganje, da bi se po nesreči sprožila konfrontacija. "Tudi brez boljšega odnosa, moramo shajati s težkim odnosom," je še dejal.

Putin, ki se je v sredo sešel z Boltonom, je ob njegovem obisku dejal, da si Rusija želi "obnoviti polne odnose z ZDA na podlagi enakosti in medsebojnega spoštovanja". Povedal je, da si Rusija nikoli ni želela konfrontacije in da mu je žal, da odnosi med ZDA in Rusijo niso najboljši.

Trump, ki se bo 11. in 12. julija mudil na vrhu Nata v Bruslju, 13. julija pa v Londonu, pa je v sredo potrdil, da bo z ruskim kolegom spregovoril tudi o krizah v Siriji in Ukrajini. "Morda se bo (srečanje) končalo s pozitivnimi stvarmi," je bil optimističen.

Odnosi med Moskvo in Washingtonom so sicer zaradi sirskega konflikta, ukrajinske krize in obtožb o ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve leta 2016 na najnižji ravni od hladne vojne.

Predsednika obeh velikih sil se od začetka Trumpovega mandata januarja lani še nista srečala na vrhu, ampak le ob robu mednarodnih srečanj, nazadnje novembra lani v Vietnamu. Daljši pogovor sta imela julija lani ob robu vrha skupine G20 v Hamburgu.

Finska večkrat gostila vrh ZDA in Rusije

Helsinki so sicer v preteklosti že večkrat gostili vrhunska srečanja voditeljev ZDA in Rusije. Leta 1990 sta se tam sestala George H. W. Bush in Mihail Gorbačov, leta 1997 pa je finska prestolnica gostila srečanje Billa Clintona in Borisa Jelcina.

Finska je članica Evropske unije, ni pa v zvezi Nato, s katero sicer sodeluje v okviru posebnega partnerstva. Finski voditelji se z ruskimi pogosto srečujejo.

Kot možen kraj vrha se je omenjal tudi Dunaj. Ameriški veleposlanik v Avstriji Trevor Traina je pojasnil, da so bili pri odločitvi za Helsinke odločilni "praktični premisleki in nujnost konsenza". Dunaj kljub temu ostaja kraj za morebitna nadaljnja srečanja predsednikov obeh velesil, je dodal.