Vrhovno sodišče na Nizozemskem je razsodilo, da je Nizozemska delno odgovorna za poboj 350 muslimanskih dečkov in mož, ki so ga julija 1995 v okolici Srebrenice izvedli bosanski Srbi pod vodstvom generala Ratka Mladića (skupno je bilo sicer pobitih več kot 8000 bosanskih Muslimanov).

Sodišče je odločilo, da nosi država 10-odstotno odgovornost – tolikšna je tudi verjetnost, da bi lahko njeni vojaki, pripadniki modrih čelad mirovnih sil Združenih narodov, poboje preprečili. Nizozemsko prizivno sodišče je sicer že leta 2017 pripisalo 30-odstotno odgovornost za poboje Bošnjakov, z današnjo odločitvijo vrhovnega sodišča pa se je ta močno zmanjšala. 

Če bi nizozemske enote žrtvam zagotovile, da ostanejo znotraj zaščitenega območja, bi imele zgolj deset odstotkov možnosti, da ne bi padli v roke Srbov, zato bi morala biti nizozemska država odgovorna samo za ta delež škode, ki so jo utrpeli svojci žrtev. "Nizozemski bataljon je ravnal nezakonito v primeru evakuacije 350 mož," je zapisalo sodišče.

Današnja odločitev prihaja po letih pravnih bitk med nizozemsko državo in svojci žrtev, tako imenovanimi materami Srebrenice. Nizozemski generalni državni tožilec Paul Vlas je sicer februarja vrhovno sodišče pozval k razveljavitvi sodbe. Po njegovi oceni nizozemski pripadniki modrih čelad niso mogli vedeti, da Bošnjakom grozi smrt.

Matere Srebrenice pričakovale pravilno in pravično sodbo

Nizozemska vlada se na odločitev vrhovnega sodišča še ni odzvala, je pa to storila predsednica Združenja mater enklav Srebrenica in Žepa, ki je vložilo tožbo, Munira Subašić. Ta je v odzivu sporočila, da je pričakovala pravilno in pravično sodbo. "Vsakdo je upravičen do pravice, kar tudi mi pričakujemo. Če ne bomo dobili pravice in če ne bo pravilno in pravično sojeno, bomo to sprejeli kot sporočilo, da se nam to dogaja, ker smo muslimani. Tako kot se nam je med drugim zgodil genocid v Srebrenici, ker smo muslimani," je povedala za portal Klix.ba.

Predsednik Združenja žrtev in prič srebreniškega zločina Murat Tahirović pa je povedal, da se matere Srebrenice še posvetujejo z odvetniki, ali bodo sodno bitko nadaljevali na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Vztrajali pri tem, da so bile nizozemske sile 'na misiji nemogoče'

Spomnimo, med krutim dejanjem je Srebrenico, ki je leta 1993 postala zaščiteno območje Združenih narodov, varovalo 600 nizozemskih pripadnikov UNPROFOR. Tja se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH. Sile bosanskih Srbov so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija.

Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil ZN je bil nameščen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v bazo ZN, so predali Srbom, med njimi tudi 350 fantov in moških, ki so jih sile bosanskih Srbov ubile. V genocidu v Srebrenici, ki velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, je bilo sicer po podatkih spominskega centra Potočari ubitih več kot 8000 ljudi.

Vse od genocida je nizozemska politika vztrajala, da so bile nizozemske sile v Srebrenici na "misiji nemogoče".

Zaradi pritiskov javnosti so oblasti leta 2002 objavile poročilo o vlogi nizozemskih modrih čelad pri genocidu, kar je povzročilo odstop nizozemske vlade in razpis predčasnih volitev.

Leta 2014 je nizozemsko sodišče v Haagu razsodilo, da je Nizozemska soodgovorna za smrt več kot 300 žrtev genocida v Srebrenici. Kot so sodniki zapisali v sodbi, je država odgovorna za trpljenje svojcev moških, ki so jih bosanski Srbi deportirali iz baze nizozemskega bataljona v vasi Potočari 13. julija 1995. Civilno tožbo so proti Nizozemski vložili svojci pobitih oz. matere Srebrenice, ki z njo niso bile povsem zadovoljne, saj je bilo v Srebrenici pobitih več kot 8000 bosanskih muslimanov.