Najbolj sporni ostajata dve - sestava Evropske komisije v najmanj na 25 držav razširjeni Uniji ter definicija kvalificirane večine, s katero se običajno sprejemajo odločitve v ministrskem svetu. Pri slednji s ponujeno rešitvijo iz osnutka ustavne pogodbe nista zadovoljni Španija in Poljska. "Nobene možnosti ni, da bi državi dosegli svoje," je po pogovorih odločno komentiral nemški kancler Gerhard Schröder, ki sodi med zagovornike osnutka ustave in vanj ne želi posegati. Pri tem je sicer kancler zavrnil očitke, da želi izsiliti spremembo stališč obeh držav s povezovanjem tega vprašanja z vprašanjem finančne podpore, ki jo lahko pričakujeta iz evropskega proračuna v naslednjem obdobju.
Tako Španija kot Poljska sta vnovič dejali, da zavračata takšno definicijo kvalificirane večine, ki bi zmanjšala njuno težo, ter da želita ohraniti način glasovanja, ki ga je predvidela pogodba iz Nice, izpogajana v letu 2000. "V celovitem svežnju se je seveda marsikaj mogoče izpogajati," je ob tem vendarle priznal španski premier Jose Maria Aznar.
Predlog takšnega kompromisnega svežnja namerava italijansko predsedstvo v toku pogajanj o reformi EU predložiti do konca novembra, je napovedal vodja diplomacije Franco Frattini. Njegovih obrisov ni napovedoval, nakazal pa je, da bodo rešitve morale omogočiti učinkovito odločanje v svetu EU ter tudi ravnovesje med institucijami Unije. Diplomati pravijo, da predsedstvo rešitev vidi v povečanju števila komisarskih in poslanskih mest.
Če se ohrani načelo enega komisarja na državo članico, velike države lahko terjajo po dve mesti, pojasnjujejo. O številu poslanskih mest pa se je v svežnju tudi moč pogovarjati, dodajajo. Ohranitev načela enega komisarja na članico s polnimi glasovalnimi pravicami zahtevajo predvsem manjše države, sedanje in prihodnje članice, na čelu z Avstrijo in Finsko. Slednji danes znakov popuščanja nista nakazali. Nasprotno: avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero Waldner je celo menila, da večina držav izraža razumevanje za to zahtevo. "Ideja postaja privlačna za vedno več držav," je poudarila. Ohranitev tega načela bi najraje videla tudi Slovenija, ki je sicer na kompromis pripravljena bolj kot Avstrija.
Voditelji bodo zdaj pogajalsko mizo predali zunanjim ministrom, ki bodo pogovore nadaljevali konec meseca v Bruslju. Če premiki ne bodo hitrejši, pa bo italijansko predsedstvo sredi novembra sklicalo mini vrh oziroma neformalno kosilo voditeljev, da bi dobilo smernice za pripravo celovitega kompromisnega predloga. Tega namerava pripraviti do konca novembra in na njegovi podlagi doseči dogovor o reformi do srede decembra.