Strožji varnostni ukrepi v evropskih nuklearkah
V Franciji temperatura v jedrskih elektrarnah znaša 38 stopinj Celzija, kar je le dve stopinji pred nujno ustavitvijo. V jedrski centrali blizu francoskega mesta Fessenheim v Alzaciji zaradi nevarnosti pregretja oba reaktorja hladijo z ledenomrzlo vodo, je izjavil predstavnik francoskega elektroenergetskega podjetja. Če to ne bo dovolj, bodo predvidoma sprejeli sklep o odklopu reaktorjev. Podobno je tudi v Nemčiji, kjer so bili prisiljeni zmanjševati obratovalno moč nukleark oz. proizvodnjo, in sicer za polovico.
Strokovnjaki pravijo, da je razlog za to voda za hlajenje reaktorja, ki bi lahko resno ogrozila naravno temperaturo v rekah, predvsem Elbi. S pomanjkanjem vode za hlajenje reaktorja se ukvarjajo v nuklearki Neckarwesthaim, kjer se je temperatura dvignila na 39 stopinj, raven vode v reki Neckar pa je občutno upadla. Probleme s hlajenjem reaktorja imajo tudi ostale nemške nuklearke.
Kljub vročini na delo?
V Nemčiji, kjer so se temperature v zadnjih dneh povzpele nad 40 stopinj Celzija, je še posebej aktualno vprašanje, ali naj zaposleni v tej vročini sploh delajo. Glede na napovedi vremenoslovcev, da se bo tropska vročina nadaljevala najmanj do konca tedna, zdravniki v Nemčiji svetujejo, kako se izogniti nezaželenim posledicam, politiki pozivajo k razumevanju, strokovnjaki za delo pa razpravljajo o tem, ali imajo zaposleni pravico, da v tej vročini ne odidejo na delo.
Vroče poletje ne pomeni tudi spremembe podnebja, pa poudarjajo v dunajskem Centru za meteorologijo in geodinamiko in opozarjajo, da standardna obdobja, s katerimi operirajo strokovnjaki za podnebne spremembe, trajajo 30 let. V tem času strokovnjaki zbirajo vse podatke in dogodke, povezane s podnebjem, in jih nato obdelajo. Kot dodajajo, pa se znanstveniki strinjajo, da smo v obdobju zelo visokih temperatur, ki bodo še rasle.
Izredne razmere v Ulcinju
V črnogorskem letoviškem mestu Ulcinj je župan nocoj razglasil izredne razmere prve stopnje zaradi velikega požara, ki se od deset kilometrov oddaljenega hriba Hije širi proti temu obmorskemu mestu in naselju Valdanos. Kot je poročala tiskovna agencija SČG Tanjug, se zdi, da je požar izbruhnil na območju nove mestne deponije na hribu Hije, od koder se hitro širi k hribu Mavrijen, ogroža pa tudi oljčni nasad s kakimi 80.000 drevesi v Valdanosu.
Pri gašenju požara so se gasilcem pridružili tudi vojska, policija in prebivalci z območja, pomagajo pa jim tudi letala, vendar gašenje otežujejo nedostopen teren, močan veter in suho rastje.
Tudi na širšem območju Podgorice poročajo o štirih večjih požarih - v Piperih, Vrbici, Kopilju in Sjenici -, dejavnih pa je še nekaj manjših požarov v Črni gori, vendar ne ogrožajo naselij.
Portugalska še vedno v ognju
Požari, ki že od minulega tedna pustošijo na Portugalskem, so doslej terjali že 14 smrtnih žrtev. Požare pa še niso uspeli pogasiti niti v Kanadi. V Britanski Kolumbiji skupno gori 335 večjih ali manjših požarov, ki so doslej uničili že 38 tisoč hektarjev gozdne površine. Sicer se je približno polovica od približno 10 tisoč prebivalcev province, ki so jih morali evakuirati, že lahko vrnila na svoje domove.
