Tri večja romska naselja - Nemčavci, Černelavci in Pušča, vsa komunalno urejena, njihovi otroci pa v šolah in vrtcih. Med Romi pa veliko zaposlenih, tudi podjetnikov. Da ni bilo enostavno, da je bilo nekoč precej težav, a da so z vztrajnostjo z obeh strani, pa tudi z vključenostjo tako policije, kot centra za socialno delo, šol in lokalne skupnosti v več desetletjih dosegli nivo sobivanja, ki jim ga danes priznava vsa Evropa.
"Nahajamo se na vstopni točki drevoredov sobivanja, ki simbolizira dobro vzpostavljeno sobivanje, v tem drevoredu so zasajene lipe," pravi Darko Rudaš. Kot simbol slovenstva so jih v Pušči zasadili tudi vsi dosedanji predsedniki naše države, nam ob prihodu v naselje pove romski občinski svetnik.
"V tej ulici boste težko srečali kakšnega krajana, predvsem iz te ulice so ljudje zaposleni in so zdaj v tem času ljudje v službah," doda. Da dela v Avstriji, potrdi Jože Terplan, vsak dan se na delo pelje 80 kilometrov v eno smer.
Vsi v vrtec in šolo
Romsko naselje sicer tako kot vsako drugo sestavljajo večnamenski center, pa gasilski dom, knjižnica, nogometno igrišče, njihov največji ponos pa je vrtec Romano. Ta vrtec je na nek način prispeval k temu, da je Pušča danes to, kar je, pravijo. Vrtec obiskujejo vsi otroci, šolo prav tako. Že desetletja.
"Lahko bi rekli dežurni krivec, da je Pušča danes najboljši primer ne samo v slovenskem prostoru, ampak tudi v evropskem. V tem vrtcu smo leta 1962 izoblikovali prvo generacijo Romov, ki je začela drugače razmišljati in seveda je imela drugačna pričakovanja," pojasnjuje Rudaš.
Ana Šarkezi se spominja, kako stroga je bila. "Šel je do šole, pa so mi povedali, da je zunaj. Pa sem šla, ga za lase in ga gnala gor do razreda. Najstarejšega sem natepla, pa mi potem tovarišica reče, gospa, to pa ne bi smeli." A ker je vztrajala, so danes poleg njenih otrok izobraženi že tudi vnuki in pravnuki, doda.
Trenutno enoto Romano obiskuje 16 otrok, pretekla leta so bili vanjo vključeni tudi neromski otroci iz bližnjih naselij. Vrtec ki letos torej praznuje 63 let delovanja, pa je za otroke pomemben tudi zaradi učenja jezika.
"Saj težava je, da preden govorijo slovenski jezik, govorijo še prekmurski jezik, tako da slovenski jezik je dejansko za te otroke dejansko tretji jezik, ki ga morajo pa v šoli nedvomno obvaladati," se nasmehne ravnatelj vrtca Murska Sobota Borut Anželj.
"Ko smo leta 1962 dobili vrtec, nismo samo dobili priložnost izobraževanja, ampak vzporedno se je na ta način začela graditi infrastrukturo, zelo hitro smo pozneje dobili elektriko, vodo," našteva Rudaš.
Vlagali v infrastrukturo, ko se je kje drugje delalo kaj drugega
Prav legalizacija naselja in zagotovitev vse potrebne infrastrukture, sta tudi po mnenju župana občine zaslužna za dobro sobivanje.
"Pred leti je občina lastni denar vlagala v infrastrukturo v romskem naselju, ko se je morda kje drugje - pa ne govorim o Dolenjski, ampak na splošno - delalo kaj drugega. Obvoznice, stadione, športne dvorane in tako naprej, kar nam zdaj dejansko nekako primanjkuje," pravi murskosoboški župan Damjan Anželj, ki pravi, da za uspešno integracijo, ki so jo gradili desetletja, stojijo lokalne institucije: šole, center za socialno delo, tudi policija. Občina pa je poskrbela, da so vsa tri romska naselja infrastrukturno urejena. Postavili so optični kabel, na nogometnem igrišču imajo namakalni sistem.
Širši družbeni konsenz so imeli tudi z velikimi zaposlovalci tistega časa: "Mura, Pomurka, Polonka in te tovarne, ki jih zdaj žal več ni, so takrat tudi že zaposlovale pripadnike romske skupnosti," pojasnjuje.
Danes veliko Romov dela tudi v sosednji Avstriji, a stopnja zaposlenosti je pri romskem prebivalstvu še vedno manjša kot pri neromskem, pojasnjuje župan, Rudaš pa dodaja: "Delovna mesta so tukaj omejena, težava ni v tem, da delodajalci tukaj ne bi zaposlovali Romov, ampak dobesedno smo še vedno v tistem primankljaju izobraževalne stopnje".
Bela ulica in mešani zakoni
V Pušči na dobrih sedmih hektarjih površine v 156 objektih živi približno 750 Romov. Naselje sestavlja osem ulic, ena izmed njih se imenuje Bela ulica. "Predvsem zaradi tega, ker v tej ulici živi največ mešanih zakonov. Tudi mešani zakoni so prispevali k temu, da živimo nek bolj sodoben način življenja," pravi Rudaš.
Da k uspešnemu sobivanju prispeva tudi šport, pa je prepričan predsednik nogometnega kluba Pušča. "Igramo proti 17 neromskim ekipam, ker so nas tudi dobro sprejeli, tako da smo tudi s tem doprinesli svoje, da imamo tudi z Neromi dober odnos," pravi Ignac Horvat.
V naselju gostijo tudi različne prireditve, denimo tekmovanja v kuhanju romskega golaža: "Edina slabost je, da vedno zmagajo Slovenci, še nikoli ni zmagal Rom," se smeji Rudaš.
Mestna občina Murska Sobota za razvoj romske skupnosti sicer namenja znatna sredstva, v lanskem letu denimo skoraj milijon evrov. Največji projekt je bil pomurski vodovod, znotraj katerega je bila izvedena tudi nadgradnja vodovoda v Pušči.
Pušča je zgolj eno od romskih naselij, na murskosoboškem območju pa jih skupaj živi okoli 1500.
