Iraška vlada je že pred začetkom razprave izrazila negativno mnenje o vsebini poročila, ki ga je označila za enostranskega in politično motiviranega. Irak je tako že vnaprej zavrnil morebitne odločitve v Varnostnem svetu.

Varnostni svet je po operaciji Puščavska lisica decembra lani, ko sta ZDA in Velika Britanija bombardirali Irak zaradi prekinitve sodelovanja z mednarodnimi inšpektorji komisije za nadzor iraške razorožitve UNSCOM, ustanovil tri odbore. Ti so dobili nalogo, da najdejo nove načine mednarodnega nadzora nad iraškim orožjem in oblikujejo predloge, kako bi se dalo urediti še preostala odprta vprašanja, kot je razjasnitev usode kuvajtskih vojnih ujetnikov, plačilo vojne škode in izboljšanje humanitarnega položaja iraškega naroda.

Večina predstavnikov držav članic Varnostnega sveta je izrazila razočaranje nad negativnim iraškim stališčem, še preden je Varnostni svet sploh začel razpravljati o poročilu odborov. V slednjem ni predloga za odpravo sankcij proti Iraku, kar naj bi bil poglavitni razlog, da ga je Irak vnaprej zavrnil. Irak je že doslej napovedoval, da ne bo sprejel nobenega mednarodnega režima, če prej ne bodo odpravljene sankcije, uvedene po invaziji na Kuvajt leta 1990.

Varnostni svet je glede odprave sankcij razdeljen; od stalnih članic si Rusija, Kitajska in Francija želijo odprave sankcij, Velika Britanija in ZDA pa to odločno zavračata. Brez njunega privoljenja sankcije ne bodo odpravljene, vendar sedanji položaj ne ustreza prav nikomur, zato bo treba poiskati rešitve, ki bi obnovile mednarodno navzočnost v Iraku. Bombardiranje iz zraka se je namreč doslej pokazalo za neučinkovito.