VS ZN brez soglasja

Varnostni svet ZN je končal izredne posvete, potem ko je Kosovo razglasilo neodvisnost. Sklic posvetov, ki so potekali za zaprtimi vrati, je zahtevala Rusija, na njej pa je sodeloval tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun.

Sedem zahodnih držav (Belgija, Francija, Italija, Velika Britanija, Hrvaška, Nemčija in ZDA) je sprejelo skupno izjavo, da je usoda Kosova z razglasitvijo neodvisnosti zapečatena in da morata varnost na Kosovu zagotoviti Evropska unija ter Nato.

Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je pred posveti napovedal, da bo od VS ZN zahteval, naj enostransko razglasitev neodvisnosti Kosova razglasi za "nično in neveljavno". Na zahtevo Čurkina naj bi Ban VS ZN seznanil z zadnjim razvojem dogodkov na Kosovu. 

Odziv Slovenije

Slovenski premier Janez Janša je v odzivu na razglasitev kosovske neodvisnosti dejal, da do dejanja ni prišlo nepričakovano. Razmere so bile nevzdržne, zato je do tega moralo priti. Od vseh vpletenih pričakuje preudarno ravnanje in izogibanje vsakršnemu nasilju. Slovenija bo nadaljne korake usklajevala z evropskimi partnerji. Premier Janša je ob tem izrazil vso podporo več sto slovenskim vojakom in policistom, ki na Kosovu opravljajo pomembno nalogo za regijo.

Nemčija zavrača kakršnokoli obliko nasilja. Stabilnost na Balkanu je zaenkrat najvišja prioriteta. Stališče bodo oblikovali na ponedeljkovi seji zunanjih ministrov. Madžarska vlada pričakuje, da se bodo kosovske oblasti držale zaščite pravic manjšin. Podobno mnenje je oblikovala Češka.

Ključna je stabilnost na Kosovu in v celotni regiji Balkana, je v Bruslju dejal zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana, ki neodvisnosti v izjavi sploh ni omenjal. Kosovske voditelje je pozval k preudarnosti. Njegovemu mnenju se je pridružil evropski komisar za širitev Olli Rehn.

Odziv političnih skupin v Evropskem parlamentu

Ne odprite Pandorine skrinjice, je pozvala evropska levica. Sedemindvajseterica se bo morala soočiti s svojo odgovornostjo: ali bo ob pritiskih Busheve administracije podprla dejanje Kosova ali pa se bo zatekla nazaj k pogovorom s skladu z mednarodnim pravom, so poudarili. Neodvisnost prinaša veliko odgovornost, poudarjajo liberalci in dodajajo, da mora albanska večina zavarovati pravice srbske manjšine. V dobro prihodnosti in z mislijo na preteklost - nujno je ohraniti mir in skrajno spoštovanje človekovih pravic na Kosovu, pa so poudarili v Evropski ljudski stranki.

Večina držav EU bi lahko priznala Kosovo že v nekaj dneh. O priznanju bo odločala vsaka članica posebej. Države, ki odprto nasprotujejo priznanju, so po navedbah virov iz Bruslja Ciper, Romunija, Slovaška, Španija in Grčija. Nekatere članice pa bodo počakale, da kosovski parlament sprejme še ustavo in 36 najpomembnejših zakonov za delovanje države.

Ameriški predsednik George Bush je podprl kosovsko vodstvo in dejal, da bo Washington s svojimi zavezniki poskrbel, da do izbruha nasilja ne bo prišlo. Na vprašanje, ali bodo ZDA priznale neodvisno državo, je Bush odgovoril le, da podpira načrt mirovnega posrednika Združenih narodov Marttija Ahtisaarija, ki predvideva neodvisnost pokrajine pod mednarodnim nadzorom. Bush je še pozval Srbijo, naj ostane predana evropskim ciljem.

Navdušeni le Albanci

Srbija bo preučila odnose z EU

Na srbsko zahtevo bo v torek na Dunaju potekala izredna seja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Na njej bo šef srbske diplomacije Vuk Jeremić izpostavil nevarnost, ki jo – tako za srbsko ozemeljsko celovitost kot regijo – predstavlja razglasitev neodvisnosti Kosova.

Po mnenju srbskega ministra za Kosovo in Metohijo Slobodana Samardžića je EU z odločitvijo, da po hitrem postopku in v skrivnostnem ozračju na Kosovo napoti civilno misijo, že priznala neodvisnost. To pa je sramotno dejanje in zaradi tega bo morala Srbija še enkrat preučiti odnose z Evropsko unijo, oziroma z vsako državo, ki bo neodvisnost Kosova priznala, je še opozoril Samardžić.

Nastanek nove države lahko po mnenju Moskve povzroči novo nasilje na že tako vročem Balkanu. Rusija ob tem v celoti podpira zahteve po ohranitvi ozemeljske celovitosti Srbije in poziva države, naj razveljavijo odločitev Prištine. Ta namreč predstavlja kršitev srbske suverenosti, kot tudi Ustanovne listine ZN in resolucije 1244 VS ZN.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že pred časom dodal, da bi bilo priznanje samostojnosti "nemoralno in nezakonito" ter da bi se morale evropske države, ki podpirajo prizadevanja Kosova za neodvisnost, sramovati zaradi dvojnih meril.

Abhazija in Južna Osetija imata boljše pogoje kot Kosovo

Kosovskemu zgledu nameravata slediti gruzijski pokrajini Abhazija in Južna Osetija. Regiji imata boljše politične in pravne temelje za priznanje kot Kosovo menijo oblasti, ki bodo neodvisnost zahtevale od Rusije in Združenih narodov.