Vprašanje ostaja tudi vodenje enot. Države jugovzhodne Azije so si prenehale konkurirati in so predlagale skupno poveljstvo, najverjetnejša kandidatka pa še naprej ostaja Avstralija, ki je pripravljena poslati glavnino vojakov. Poleg 4500 Avstralcev, ki so že nekaj dni v polni pripravljenosti in lahko odidejo na otok v 24-ih urah, so svoje enote ponudile še Nova Zelandija, Malezija, Tajska, Filipini, pa tudi Kanada in Velika Britanija. Začetek operacije prav tako še ni znan. Generalni skeretar Združenih narodov Kofi Annan je povedal, da bodo poskusili narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi lahko poslali mirovne enote v čimkrajšem času. Vendar pa indonezijski generali in nekateri vplivni poslanci ostro nasprotujejo avstralski udeležbi, kar bi lahko resno ogrozilo celotno operacijo.
Na Vzhodnem Timorju je na tisoče ljudi še vedno na begu, skrivajo se na težko dostopnih območjih, kjer nimajo hrane in vode ter so prepuščeni dobro oboroženim milicam in vojski. Po podatkih iz neodvisnih virov naj bi ti v zadnjih dveh tednih storili več hudih zločinov. Indonezijski predsednik Habibi je po pogovoru s komisarko potrdil, da se strinja z ustanovitvijo komisije za preiskavo zločinov in kazenski pregon storilcev.
Slovenski veleposlanik v Združenih narodih Danilo Türk je kot udeleženec odprave povedal, da je bilo včeraj v Džakarti dogovorjeno, da se bo z mirovno operacijo začelo takoj. To pomeni, da bi se morale indonezijske sile začele umikati v kakšenm tednu dni, vendar ta umik ne bo popoln. Mirovne sile naj bi po prvih načrtih obsegale približno 6000 vojakov, imeli pa naj bi več nalog, predvsem vzdrževanje varnosti, omogočanje humanitarne pomoči, priprava vseh političnih aspektov zročitve Vzhodnega Timorja pod upravo ZN ter kasnejšo samostojnost.
