Tudi jeseni 2001 je bila podpora širitvi okrog 50-odstotna. Eurobarometer je tudi pokazal, da širitev najbolj množično podpirajo na Danskem, do vključitve novih držav pa so najbolj zadržani v Veliki Britaniji. Na Danskem vstop srednje- in vzhodnoevropskih držav v unijo podpira 68 odstotkov prebivalcev, kar je največ v uniji.
Raziskava, v katero je bilo vključenih nekaj manj kot 16.000 Evropejcev, izvedli pa so jo aprila letos, je še pokazala, da 67 odstotkov prebivalcev EU podpira skupno evropsko valuto evro, kar je za šest odstotkov več kot pred uvedbo evra jeseni 2001. Podpora evru na evroobmočju je 75-odstotna, kar je za osem odstotkov več kot v celotni EU, pri komisiji pa še ugotavljajo, da se je podpora evru v vseh članicah evroobmočja zvišala.
Eurobarometer, kjer so ugotavljali še podporo Evropejcev evru, evropskim institucijam, članstvu njihove države v uniji in drugo, je tudi pokazal, da med pomembnejše naloge EU po mnenju anketiranih spadajo ohranjanje miru in stabilnosti v Evropi, zmanjševanje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti ter boj proti organiziranemu kriminalu in tihotapljenju mamil. Za omenjenimi nalogami 29 odstotkov vprašanih kot prioriteto unije postavlja širitev.
Prebivalci petnajsterice v večini (53 odstotkov) podpirajo članstvo njihove države v EU, enajst odstotkov jih meni, da je članstvo njihove države v EU slabo, 28 odstotkov pa jih je do članstva neopredeljenih. Sicer je podpora članstvu v petnajsterici tradicionalno najnižja v Veliki Britaniji, kjer članstvo v uniji podpira 32 odstotkov. Do povezave so zadržani tudi v Avstriji, obeh skandinavskih članicah in v Franciji, saj v vseh omenjenih državah podpora članstvu ne dosega petdesetih odstotkov.
Sicer pa 80 odstotkov vprašanih meni, da bi morala biti prioritetna naloga unije boj proti nezakonitim migracijam.
Eurostat prikriva nepravilnosti
Pri evropskem statističnem uradu Eurostat naj bi skušali prikriti 250.000 evrov težko prevaro. Eurostat naj bi z luksemburškim svetovalnim podjetjem Eurogramme sklenil pogodbo v višini 250.000 evrov, predstavniki podjetja pa naj bi Eurostatu posredovali izkrivljene cene svojih storitev. Kljub Eurostatovi interni preiskavi, ki naj bi potrdila domnevne nepravilnosti, je statistični urad še naprej sodeloval z omenjenim luksemburškim podjetjem, poroča bruseljski tednik European Voice in dodaja, da ima Eurostat z Eurogrammom sklenjenih dvanajst pogodb v skupni višini 1,6 milijona evrov.
Na nepravilnosti je nadrejene opozorila zaposlena pri Eurostatu, Danka Dorte Schmidt Brown. Danko pa so potem, ko je opozorila na domnevne nepravilnosti, "moralno nadlegovali" in premestili na drugo delovno mesto, njenih opozoril pa nadrejeni niso upoštevali. Po njenih besedah nadrejeni ni hotel govoriti z njo, čeprav je zahtevala le nadzor nad izvajanjem finančnega dela pogodbe. Po trditvah Schmidt Brownove pa Eurogramme poleg finančnih nepravilnosti prav tako ne izpolnjuje pogojev iz pogodbe.
Izkušnja Schmidt Brownove naj bi bila samo ena med številnimi podobnimi primeri ravnanja z evropskimi uradniki. Pred nedavnim so na drugo delovno mesto premestili tudi računovodkinjo, ki je opozarjala na napake v računovodskem sistemu pri komisiji. Podobno so na bolniški dopust poslali zaposlenega na evropskem računskem sodišču, ki je opozarjal na skorumpiranost svojih nadrejenih.
Pri uradu EU za boj proti korupciji OLAF so potrdili, da so preiskavo o domnevnih nepravilnostih že začeli. Pri podjetju Eurogramme so vse obtožbe zanikali in zatrdili, da niso naredili nič protizakonitega, prav tako pa nameravajo bodo sodelovati s preiskovalnimi organi. Na drugi strani je predstavnik Evropske komisije priznal, da so imeli težave z Eurogrammom, vendar je po njegovih besedah interna preiskava obtožbe Schmidt Brownove ovrgla.